Skalirni faktor (kozmologija)

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor[1]Predloga:Rp je kot parameter iz Fridmanovih enačb funkcija časa, ki predstavlja relativno metrično širjenje Vesolja. Njegova običajna oznaka je a. Uvedel ga je Aleksander Aleksandrovič Fridman, njegove oznake pa so tudi R,[2]Predloga:Rp r ali S.

Skalirni faktor povezuje lastno (pravo) razdaljo, (ki se lahko s časom spreminja z razliko od konstantne sogibajoče razdalje) med parom teles, na primer dveh galaksij, ki se gibljeta s Hubblovim tokom v razširjajočem ali krčajočem se vesolju FLRW v poljubnem času t, in njuno razdaljo v kakšnem referenčnem času t0:

d(t)=a(t)d0,

kjer je:

  • d(t) – lastna razdalja v času t,
  • d0 – razdalja v referenčnem času t0 in
  • a(t) – skalirni faktor.[3]Predloga:Rp

Tako je po definiciji:

a(t0)=1.

Skalirni faktor ima lahko načeloma enoto dolžine ali pa je brezrazsežen. Večinoma se v sodobni rabi uporablja brez enot, kjer čas t velja za čas rojstva Vesolja, t0 pa za sedanjo starost Vesolja: 13,75±0,17Gyr[4] pri trenutni vrednosti a kot a(t0) ali 1.

Razvoj skalirnega faktorja je dinamično vprašanje. Določajo ga enačbe splošne teorije relativnosti, ki so za primer krajevno izotropnega in krajevno homogenenega Vesolja dane s Fridmanovima enačbama.

Hubblov zakon

Hubblov parameter je določen kot:

Ha˙(t)a(t),

kjer pika označuje odvod po času. Iz predhodne enačbe:

d(t)=d0a(t)

se lahko vidi, da velja:

d˙(t)=d0a˙(t) in d0=d(t)a(t).

Če se združita, se dobi:

d˙(t)=d(t)a˙(t)a(t),

in zamenja v zgornjo definicijo Hubblovega parametra, kar da Hubblov zakon:

d˙(t)=Hd(t),

oziroma za sedanjost:

v=H0r,

kjer je H0 Hubblova konstanta:

H0a˙(t0)a(t0).

Trenutna opazovanja nakazujejo, da se Vesolje širi pospešeno, kar pomeni, da je drugi odvod po času skalirnega faktorja a¨(t) pozitiven, oziroma enakovredno, da se prvi odvod po času a˙(t) s časom povečuje.[5]Predloga:Rp To pomeni tudi, da se katerakoli galaksija oddaljuje od nas vedno hitreje - za to galaksijo se d˙(t) povečuje s časom. Na drugi strani, kakor zgleda, se velikost Hubblovega parametra zmanjšuje s časom, kar pomeni, da, če bi se pri poljubni dani razdalji d gledalo niz različnih galaksij, ki prečkajo to razdaljo, bi kasnejše galaksije prečkale razdaljo z manjšo hitrostjo od zgodnejših.[6]

Rdeči premik

Po metriki FLRW, ki se rabi za model razširjajočega se Vesolja, če se v sedanjem času sprejme svetloba z oddaljenega telesa z rdečim premikom z, je skalirni faktor v času, ko je telo oddalo svetlobo, enak:

a(t)=11+z,[7]Predloga:Rp[8]Predloga:Rp

pri normaliziranem skalirnem faktorju za sedanjost a(t0)=1.

Konformni čas

Pri reševanju Fridmanovih enačb se velikokrat namesto fizičnega časa t vzame konformni (usklajeni) čas η, določen kot:

ηdta(t),

tako, da velja:

dt=a(η)dη.[8]Predloga:Rp[1]Predloga:Rp

Konformni čas η, skalirni faktor a, rdeči premik z in lastni čas τ predstavljajo množico različnih možnih izbir časovnih koordinat, ki se jih lahko poljubno izbere. V metrikah faktor a2 predstavlja konformno transformacijo, od koder tudi poimenovanje konformni čas. Ničelna vrednost konformnega časa se po navadi vzame v času prapoka η0=0.

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend

Zunanje povezave