Sončeva masa

Velikost in masa zelo velikih zvezd: najmanjši zgled, Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 m_☉). Druge so: Ro Kasiopeje (40 m_☉), Betelgeza (20 m_☉) in VY Velikega psa (30-40 m_☉). (Sonce (1 m_☉), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 m_☉)

Sónčeva mása (oznaka m_☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles. Enaka je masi Sonca. Njena vrednost v enotah SI in znak sta:

$m_{\odot }=(1,98855\pm 0,00025)\cdot 10^{30}\text{ kg}.$

Sončevo maso označujejo včasih z $m_{\mathrm{S}}$. Masa je enaka približno 332.950 Zemljinim masam. Sončeva masa je kot referenčna količina zelo rabljena astronomska konstanta, predvsem v astrofiziki.

Sončevo maso lahko določimo iz dolžine leta (julijansko leto, T), razdalje Zemlje od Sonca (astronomska enota, a₀) in splošne gravitacijske konstante κ:

$\begin{array}{cc}{m}_{\odot }& =\frac{4{\pi }^2{a}_0^3}{\kappa T^2}\\ & =\frac{4\cdot {\pi }^2\cdot 149597870691^3}{(6,6742\pm 0,0010)\cdot 10^{-11}\cdot (365,25\cdot 24\cdot 60\cdot 60{)}^2}.\end{array}$

Med vsemi osnovnimi fizikalnimi konstantami je vrednost splošne gravitacijske konstante κ določena najmanj točno, saj so natančno določena le prva tri decimalna mesta. Prav tako netočna je masa Sonca. Lege planetov so znane veliko točneje in tudi zmnožek $\kappa$ in mase Sonca. Zaradi tega so računi v nebesni mehaniki izvedeni v enotah Sončeve mase namesto standardne osnovne enote SI kg. V ta namen služi Gaussova gravitacijska konstanta:

$k=0,01720209895\frac{a_0^3}{D^2{m}_{\odot }}.$

Danes je astronomska enota zelo točno izmerjena s pomočjo radarskih odbojev, Sončeva masa pa ostaja priročen zgodovinski dogovor.

Glej tudi

• masa zvezd
• Chandrasekharjeva meja
• red velikosti (masa)
• blizusončev komet