Strižni modul

Strížni módul (tudi Coulombov modul [kulónov ~]) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu. Navadno ga označujemo s črko G, včasih pa s črkama S ali μ.

$G=\frac{{\sigma }_{xy}}{{\epsilon }_{xy}}\equiv \frac{\tau }{\gamma }.$

Izpeljana enota SI za strižni modul je enaka enoti strižne napetosti, N/mm² ali MPa, pa tudi GPa. Strižni modul predstavlja merilo odpornosti telesa proti spremembi oblike pri strižni deformaciji. Kakor za nateg, tudi za strig velja Hookov zakon:

$\tau =G\gamma .$

Strižno napetost v snovi povzročata para nasprotno enakih strižnih napetosti. Tako nastala strižna deformacija γ [rad] je po Hookovem zakonu premosorazmerna s strižno napetostjo τ [N/mm²]:

$\gamma =\frac{\tau }{G}.$

Določanje strižne deformacije prikazuje Slika 1:

Določanje strižne deformacije
Slika 1: Določanje strižne deformacije

Za majhne strižne deformacije velja:

$\mathrm{t}\mathrm{g}\gamma \approx \gamma =\frac{a}{h}.$

Obratna vrednost strižnega modula je strižni koeficient β:

$\beta =\frac{1}{G}.$

Strižni modul lahko v elastičnem območju izračunamo po enačbi:

$G=\frac{E}{2(1+\mu )},$

kjer sta E prožnostni modul in μ Poissonovo število.

Strižni modul nekaterih snovi in materialov

snov/ material	strižni modul [N/mm²]
diamant	478.000
aluminijev oksid (safir)	175.000
jeklo	79.300
baker	44.700
titan	41.400
steklo	26.200
aluminij	25.500
polietilen	1.170
guma	0,6