Vztrajnostna sila

Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla ali d'Alembertova síla [dalembèrova ~]Predloga:Rp) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.

Sila $\overrightarrow{𝐅}$ ne izhaja od nobene fizikalne interakcije, ampak od pospeška $\overrightarrow{𝐚}$ samega neinercialnega opazovalnega sistema. V tem smislu velja poudariti, da sprememba koordinatnega sistema, na primer kartezičnega v polarnega, brez sprememb relativnega gibanja ne spremeni videza vztrajnostnih sil, četudi je oblika zakonov gibanja odvisna od izbire krivuljnega koordinatnega sistema.

Po drugem Newtonovem zakonu v obliki:

$\overrightarrow{𝐅}=m\overrightarrow{𝐚}$

so vztrajnostne sile vedno sorazmerne z maso m na katero delujejo.

Vztrajnostna sila se pojavi, če opazovalni sistem pospešuje v primerjavi z nepospešenim opazovalnim sistemom. Ker lahko opazovalni sistem pospešuje poljubno, so lahko poljubne tudi vztrajnostne sile - vendar vedno kot neposredni odziv pospeška opazovalnega sistema. Glede na obliko pospeška opazovalnega sistema so določene štiri vztrajnostne sile:

• premi pospešek (poljubni relativni pospešek izhodišča po premici)
• centrifugalna sila in Coriolisova sila (vrtenje)
• Eulerjeva sila (neenakomerno vrtenje)

Viri

• Predloga:Navedi knjigo
• Predloga:Navedi knjigo