Heavisidova skočna funkcija

Iz testwiki
Redakcija dne 20:17, 24. julij 2019 od imported>XJaM (m/dp/pnp)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za x = 0 enaka 1/2

Heavisidova skóčna fúnkcija H, imenovana tudi enôtina stopníca, enôtska skóčna fúnkcija, oziroma ~ koráčna fúnkcija ali kar Heavisidova fúnkcija [hevisájdova ~], je nezvezna funkcija, ki ima vrednost 0 za negativne argumente in 1 za pozitivne. Skoraj nikoli ni pomembno kakšna vrednost se vzame za H(0), ker se H večinoma uporablja kot verjetnostna porazdelitev.

Funkcija se uporablja v matematiki teorije upravljanja in analizi signalov za predstavitev signala, ki se v določenem času prižge in v takšnem stanju ostane neskončno dolgo. Funkcijo so poimenovali v čast angleškega matematika, fizika in elektrotehnika Oliverja Heavisida.

Funkcija je zbirna porazdelitvena funkcija naključne spremenljivke, ki je skoraj gotovo enaka 0.

Heavisidova funkcija je primitivna funkcija Diracove funkcije δ: H′ = δ, kar se zapiše tudi kot:

H(x)=xδ(t)dt,

čeprav ta razvoj ne velja (ali nima smisla) za x = 0, kar je odvisno od načina opredelitve pomena integralov za δ.

Nezvezna oblika

Določiti je moč tudi drugo obliko enotske skočne funkcije kot funkcijo diskretne spremenljivke n:

H[n]={0,n<01,n0,n,

Nezvezno časovni enotski sunek je prva razlika nezvezno časovnega skoka:

δ[n]=H[n]H[n1].

Ta funkcija je zbirna vsota Kroneckerjeve delta:

H[n]=k=nδ[k],

kjer je:

δ[k]=δk,0,

nezvezna enotska sunkovna funkcija.

Analitični približki

Za gladko aproksimacijo skočne funkcije se lahko uporabi logistično funkcijo:

H(x)12+12tanh(kx)=11+e2kx,

kjer večji k odgovarja ostremu prehodu v x = 0. Če vzamemo H(0)=1/2, enakost velja v limiti:

H(x)=limk12(1+tanhkx)=limk11+e2kx.

Za skočno funkcijo obstaja več drugih gladkih, analitičnih aproksimacij[1]. Na primer:

H(x)=limk12+1πarctan(kx),
H(x)=limk12+12erf(kx).

Ti približki konvergirajo po točkah k skočni funkciji, drugače pa te porazdelitve ne konvergirajo strogo k porazdelitvi delta. Posebej ima merljiva množica:

n=0[22n;22n+1]

v porazdelitvi δ mero 0, njena mera pa se pri vsaki družini gladkih aproksimacij veča z naraščajočim k.

Predstavitve

Velikokrat je uporabna integralska oblika Heavisidove skočne funkcije:

H(x)=limϵ0+12πi1τ+iϵeixτdτ.

H(0)

Vrednost funkcije v 0 se lahko določi kot H(0) = 0, H(0) = 1/2 ali H(0) = 1. H(0) = 1/2 je najbolj skladna izbira, saj najbolj poveča simetrijo funkcije in postane v celoti skladna s funkcijo predznaka sgn(x). To vodi do bolj splošne definicije:

H(x)=1+sgn(x)2={0,x<012,x=01,x>0.

Da se zmanjša dvoumnost katero vrednost vzeti za H(0), se lahko uporabi indeks, ki označuje možno vrednost:

Ha(x)={0,x<0a,x=01,x>0.

Primitivna funkcija in odvajanje

Primitivna funkcija Heavisidove skočne funkcije je nagibna funkcija:

R(x):=xH(ξ)dξ.

Odvod Heavisidove skočne funkcije je Diracova funkcija δ:

dH(x)dx=δ(x).

Fourierova transformacija

Fourierova transformacija Heavisidove skočne funkcije je porazdelitev. Z izbiro konstant za definicijo Fourierove transformacije je:

H^(s)=e2πixsH(x)dx=12(δ(s)iπs).

Tukaj je treba člen 1/s obravnavati kot porazdelitev, kjer je testna funkcija ϕ Cauchyjeva glavna vrednost ϕ(x)/xdx.

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici