Fourierova transformacija

Predloga:Multiple image Fourierova transformacija (točneje zvezna Fourierova transformacija ; izgovorjava:Predloga:IPA)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralsko transformacijo, poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourieru. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo vrsto, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.Predloga:Annotated image
Obstaja kar nekaj primerov uporabe, za katere je treba za Fourierovo transformacijo uporabiti računalnik. V ta namen je na voljo diskretna Fourierova transformacija ali hitra Fourierova transformacija.
Definicija
Naj bo integrabilna funkcija, kjer imenovan Lebesgueov prostor. (Zvezna) Fourierova transformacija od je definirana z
in ustrezna inverzna transformacija je:
Pri tem sta in so -dimenzionalna prostorska elementa, imaginarna enota, pa standardni produkt vektorjev in .
Normalizacijska konstanta v literaturi ni dosledna. V teoriji psevdodiferencialnih operatorjev in pri obdelavi signalov se faktor v transformaciji pogosto izpušča, tako da inverzna transformacija ustrezno dobi na začetek faktor . Transformacija je tako:
Faktor na začetku faktor preprečuje neposredno uporabo Plancherelovega izreka, ker potem Fourierova transformacija ne daje več unitarne preslikave in tako se spremeni moč signala. Vendar, kot pri vseh ortogonalnih transformacijah, je to mogoče zlahka kompenzirati s substitucijo (ponovno skaliranje abscise) in zato ne predstavlja temeljne težave. Točno to predlaga literatura o obdelavi signalov in sistemski teoriji: prehod od naravne frekvence h kotni frekvenci (ki vključuje faktor):
Realna inačica Fourierove transformacije se imenuje Hartleyjeva transformacija. Za realne funkcije Fourierovo transformacijo lahko nadomestimo s sinusno in kosinusno transformacijo.
Zgledi uporabe
Stiskanje podatkov za digitalno komunikacijo
Stiskanje digitalnih podatkov s pomočjo Fourierove transformacije je osrednja tehnologija na področju komunikacije, izmenjave podatkov in pretakanja medijev na (mobilnem) internetu. [1]
Tabele pomembnih Fourierovih transformacij
Naslednje tabele prikazujejo nekaj zaprtih Fourierovih transformacij. Funkciji f(x) in g(x) označimo njuni Fourierovi transformaciji s f̂ in ĝ. Vključene so samo tri najpogostejše konvencije. Morda bi bilo koristno opaziti, da podaja vnos 105 razmerje med Fourierovo transformacijo funkcije in izvirno funkcijo, ki jo je mogoče razumeti kot povezavo Fourierove transformacije in njenega obrata.
Funkcionalne relacije, enorazsežne
Fourierove transformacije v tej tabeli se lahko najdejo pri Predloga:Harvtxt or Predloga:Harvtxt.
| Funkcija | Fourierova transformacija asbscisa je unitarna običajna frekvenca |
Fourierova transformacija unitarna, kotna frekvenca |
Fourierova transformacija< ne-unitarna, kotna frekvenca |
pripombe | |
|---|---|---|---|---|---|
| Definiticije | |||||
| 101 | Linearnost | ||||
| 102 | Pomik v časovni domeni | ||||
| 103 | Pomik v frekvenčni domeni, dualno vrstici 102 | ||||
| 104 | Skalirano v časovni domeni. Če je velik, se koncentrira na 0 in razširi in zniža. | ||||
| 105 | Ista transformacija dvakrat zapored, x po prvi transformaciji nastopi namesto frekvence (ξ or ω). | ||||
| 106 | Odvod n-tega reda. | ||||
| Integracija.[2] Opomba: je Diracova delta funkcija in povprečna (DC) vrednost , tako da je | |||||
| 107 | To je dualno vrstici 106 | ||||
| 108 | Izraz Predloga:Math pomeni konvolucijo Predloga:Mvar in Predloga:Mvar — to pravilo je t.i. konvolucijski teorem | ||||
| 109 | To je dualno 108 | ||||
| 110 | For Predloga:Math purely real | Hermitska simetrija Predloga:Math zahteva kompleksni konjugat. | |||
| 113 | Za imaginarno Predloga:Math | Predloga:Math pomeni kompleksni konjugat. | |||
| 114 | [[<kompleksna konjugacija]], generalizacija 110 in 113 | ||||
| 115 | Slledi iz 101 in 103 s pomočjo Eulerjeve formule: | ||||
| 116 | Sledi iz 101 in 103 s pomočjo Eulerjeve formule: |
Kvadratno integrabilne funkcije, enorazsežne
Fourierove transformacije v tej tabeli je najti v Predloga:Harvtxt, Predloga:Harvtxt, ali Predloga:Harvtxt.
| Funkcija | Fourierova transformacija asbscisa je unitarna običajna frekvenca |
Fourierova transformacija unitarna, kotna frekvenca |
Fourierova transformacija< ne-unitarna, kotna frekvenca |
pripombe | |
|---|---|---|---|---|---|
| Definicije | |||||
| Predloga:Anchor 201 | Pravokotni pulz in normalizirana sinc funkcija, definirana kot Predloga:Math | ||||
| 202 | Dualno vrstici 201. | ||||
| 203 | Predloga:Math je trikotna funkcija | ||||
| 204 | Dualno vrstici 203. | ||||
| 205 | Funkcija Predloga:Math je Heavisidov prag in Predloga:Math. | ||||
| 206 | Za unitarne Fourierove tranasformacije je torej Predloga:Math svoja lastna transformacija - do multiplikatorja Predloga:Mvar. Da to velja, mora biti Predloga:Math. | ||||
| 208 | Za Predloga:Math. Fourierova transformacija eksponentne padajoče funkcije je Lorentzova funkcija . | ||||
| 209 | Hyperbolična funkcija si je lastna Fourierova transformacija | ||||
| 210 | Predloga:Math je Hermiteov polinom Predloga:Mvartega reda. Če velja Predloga:Math, so Gauss-Hermiteove funkcije lastne funkcije Fourierovega operatorja. Enačba se poenostavi na 206 za Predloga:Math. |
Dvorazsežne funkcije
| Function | Fourier transform unitary, ordinary frequency |
Fourier transform unitary, angular frequency |
Fourier transform non-unitary, angular frequency |
Remarks | |
|---|---|---|---|---|---|
| 400 | Spremenljivke Predloga:Mvar, Predloga:Mvar, Predloga:Mvar, Predloga:Mvar so realna števila. Področje integrala je celotna ravnina. | ||||
| 401 | Obe funkciji sta gaussovi, lahko da brez prostornine = 1 | ||||
| 402 | Funkcija je definirana Predloga:Math za Predloga:Math, sicer pa = 0. Rezultat je porazdelitev amplitud za Airyjev disk |
Glej tudi
- diskretna Fourierjeva transformacija
- Fourierova transformacija za signale z diskretnim časom
- hitra Fourierova transformacija
- inverzna hitra Fourierova transformacija