Funkcija gama

Iz testwiki
Redakcija dne 10:26, 28. september 2022 od imported>InternetArchiveBot (Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Graf funkcije Γ na realni premici
Absolutna vrednost funkcije Γ v kompleksni ravnini
Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini

Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama[1]),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila. Zapisa se je domislil Adrien-Marie Legendre, funkcijo samo pa je uvedel Leonhard Euler. Če je realni del kompleksnega števila z pozitiven, potem integral:

Γ(z)=0tz1etdt

konvergira absolutno. Z integracijo po delih je moč pokazati, da velja:

Γ(z+1)=zΓ(z).

Ker je Γ(1) = 1, odtod sledi:

Γ(n+1)=n!

za vsa naravna števila n. Z analitičnim nadaljevanjem je moč razširiti Γ(z) v meromorfno funkcijo definirano za vsa kompleksna števila z razen z = 0, −1, −2, −3, ..., kjer ima pol. Funkcija gama se imenuje ta razširjena različica.

Funkcija gama nima ničel. Morda najbolj znana vrednost funkcije gama pri necelih številih je:

Γ(12)=π.

Funkcija gama ima pol reda 1 pri z = −n za vsako naravno število n; residuum je tam podan kot:

Res(Γ,n)=(1)nn!.

Naslednja multiplikativna oblika funkcije gama velja za vsa kompleksna števila z, ki niso nepozitivna cela števila:

Γ(z)=eγzzn=1(1+zn)1ez/n.

Tu je γ Euler-Mascheronijeva konstanta.

Iz funkcionalne enačbe lahko izpeljemo:

Γ(x)=Γ(x+1)x=Γ(x+2)x(x+1)==Γ(x+k+1)x(x+1)(x+2)(x+k),

od koder sledi, da ima funkcija pri negativnih celih argumentih in pri argumentu enakem 0 pole lihe stopnje.

Posebne vrednosti funkcije Γ

Γ(3/2)=4π32,363Γ(1/2)=2π3,545Γ(1/2)=π1,772Γ(1)=0!=1Γ(3/2)=π20,886Γ(2)=1!=1Γ(5/2)=3π41,329Γ(3)=2!=2Γ(7/2)=15π83,323Γ(4)=3!=6

Sklici

Predloga:Sklici

Zunanje povezave

Predloga:Normativna kontrola