Eksponentni integral

Iz testwiki
Redakcija dne 20:04, 30. maj 2024 od imported>Yerpo (Definicije: disambig., drugi drobni popravki AWB)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj)

Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,[1]Predloga:Rp označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini. Definirana je kot poseben določeni integral razmerja med eksponentno funkcijo in njegovim argumentom.

Definicije

Za realne neničelne vrednosti x je eksponentni integral Ei(x) definiran kot:

Ei(x)=xettdt.

Rischev algoritem pokaže, da funkcija Ei ni elementarna. Zgornja definicija se lahko uporabi za pozitivne vrednosti x, vendar je treba integral razumeti v smislu Cauchyjeve glavne vrednosti zaradi singularnosti integranda v točki 0.

Za kompleksne vrednosti argumenta je ta definicija dvoumna zaradi vejišč v 0 in .[2] Zaradi tega se namesto Ei uporablja naslednji zapis:[3]

E1(z)=zettdt,(|Arg(z)|<π).

V splošnem je prerez vejišča vzet na negativni realni osi in se lahko funkcija E1 definira z analitičnim nadaljevanjem vseepovsod drugod v kompleksni ravnini.

Za pozitivne vrednosti realnega dela z se lahko to zapiše kot:[4]

E1(z)=1etztdt=01ez/uudu,((z)0).

Obnašanje funkcije E1 blizu prereza vejišča se lahko vidi z naslednjim izrazom:[5]

limδ0+E1(x±iδ)=Ei(x)iπ,(x>0).

Značilnosti

Več spodnjih značilnosti eksponentnega integrala v določenih primerih omogoča izogib eksplicitni določitvi vrednosti prek zgornje definicije.

Konvergentne vrste

Če se integrira Taylorjeva vrsta za et/t in izloči logoritemska singularnost, se lahko izpelje naslednji razvoj v vrsto za funkcijo E1(x) za realne x:[6]

Ei(x)=γ+ln|x|+k=1xkkk!,(x0).

Za kompleksne argumente stran od negativne realne osi se to posploši v:[7]

E1(z)=γlnzk=1(z)kkk!,(|Arg(z)|<π),

kjer je γ Euler-Mascheronijeva konstanta. Vsota konvergira za vse kompleksne z, tako da se za običajno vrenost kompleksnega logaritma vzame prerez vejišča vzdolž negativne realne osi.

S to formulo se lahko izračuna E1(x) z operacijami s plavajočo vejico za realne x med 0 in 2,5. Za x>2,5 je rezultat netočen zaradi izgube pomembnosti.

Hitreje konvergirajočo vrsto je našel Ramanudžan:

Ei(x)=γ+lnx+ex/2n=1(1)n1xnn!2n1k=0(n1)/212k+1.

Asimptotične (divergentne) vrste

Relativna napaka asimptotičnega približka za različno število členov N v prisekani vsoti

Konvergenca zgornje vrste je počasna za argumente z večjim modulom. Za x=10 je na primer potrebno več kot 40 členov za vrednost točno na tri decimalna mesta.[8] Obstaja pa približek z divergentno vrsto, ki se lahko dobi z integracijo zezE1(z) po delih:[9]

E1(z)=ezzn=0N1n!(z)n,

z napako reda O(N!zN) in velja za velike vrednosti Re(z). Relativna napaka zgornjega približka je prikazana na desni sliki za različne vrednosti členov N v prisekani vsoti (N=1 rdeče, N=5 rožnato).

Eksponentno in logaritemsko obnašanje: izenačevanje

Izenačevanje funkcije E1 z dvema elementarnima funkcijama

Iz dveh vrst predlaganih v predhodnih razdelkih sledi, da se funkcija E1 obnaša kot negativna eksponentna funkcija za velike vrednosti argumenta in kot logaritem za majhne vrednosti. Za pozitivne realne vrednosti argumenta se lahko funkcija E1 izenači z elementarnimi funkcijami kot sledi:[10]

12exln(1+2x)<E1(x)<exln(1+1x),(x>0).

Leva stran te neenakosti je prikazana na levem grafu modro; osrednji del E1(x) črno, desna stran pa rdeče.

Definicija s funkcijo Ein

Obe funkciji Ei in E1 se lahko zapišeta preprostejši obliki s pomočjo cele funkcije Ein,[11] definirane kot:

Ein(z)=0z(1et)dtt=k=1(1)k+1zkkk!.

(to je le alternirajoča vrsta v zgornji definiciji funkcije E1). Potem velja:

E1(z)=γlnz+Ein(z),(|Arg(z)|<π).
Ei(x)=γ+lnxEin(x),(x>0).

Povezava z drugimi funkcijami

EKsponentni integral je v tesni povezavi z logaritemskim integralom li(x) s formulo:

li(x)=Ei(lnx),

za pozitivne realne vrednosti x.

Eksponentni integral se lahko posploši na:

En(x)=1exttndt,

kar se lahko zapiše kot poseben primer nepopolne funkcije gama:[12]

En(x)=xn1Γ(1n,x).

Posplošena oblika se včasih imenuje Misrova funkcija,[13] φm(x), definirana kot:

φm(x)=Em(x).

Z upoštevanjem logaritma se definira posplošena integralsko-eksponentna funkcija:[14]

Esj(z)=1Γ(j+1)1(logt)jezttsdt.

Nedoločeni integral:

Ei(ab)=eabdadb

je po obliki podoben navadni rodovni funkciji za d(n), številu deliteljev n:

n=1d(n)xn=a=1b=1xab.

Odvajanje

Odvode posplošenih funkcij En se lahko izračuna s formulo:[15]

En(z)=En1(z),(n=1,2,3,).

Funkcija E0 se preprosto izračuna, zaradi česar je ta rekurzija uporabna, ker velja ez/z.[16]

Eksponentni integral imaginarnega argumenta

Graf funkcije E1(ix) v odvisnosti od x; realni del črno, imaginarni del rdeče.

Če je z imaginaren, ima nenegativni realni del, tako da se lahko uporabi formula:

E1(z)=1etztdt

za povezavo s trigonometričnima integraloma Si in Ci:

E1(ix)=i(12π+Si(x))Ci(x),(x>0).

Realna in imaginarna dela funkcije E1(x) sta prikazana na desni sliki s črno in rdečo krivuljo.

Računanje in približki

Za funkcijo eksponentnega integrala obstaja več približkov. Med njimi so:

  • približek Swameeja in Ohije:[17]
𝖤1[x]=(A7.7+B)0.13,
kjer je A=ln[(0,56146x+0,65)(1+x)] in B=x4e7,7x(2+x)3,7,
𝖤1[x]={lnx+aTx5,x1exxbTx4cTx4,x1
kjer je a[0,57722,0,99999,0,24991,0,5519,0,00976,0,00108]T, b[0,26777,8,63476,18,05902,8,57333]T, c[3,95850,21,09965,25,63296,9,57332]T in xk[x0,x1,,xk]T,
𝖤1[x]=exx+11+1x+21+2x+3,
  • približek Barryja s sodelavcema:[19]
𝖤1[x]=exG+(1G)ex/(1G)ln[1+Gx1G(h+bx)2],
kjer je h=11+xx+hq1+q, q=2047x31/26, h=(1G)(G26G+12)3G(2G)2b, b=2(1G)G(2G), G=eγ, in tu γ Euler-Mascheronijeva konstanta.

Posebne vrednosti

Ei(0)=,
Ei(1/5)=0,821760587902400315653310869899,
Ei(1/4)=0,542543264661913729533531851734,
Ei(1/3)=0,158092108971155710313577306230,
Ei(1/2)=0,454219904863173579920523812662,
Ei(1)=1,895117816355936755466520934331, Predloga:OEIS,
Ei(2)=4,954234356001890163379505130227,

Ničla (Ei(x)=0) ima vrednost:

x=0,372507410781366634461991866580, Predloga:OEIS.

Uporaba

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend

Zunanje povezave