Eulerjeva vsota

Iz testwiki
Redakcija dne 17:58, 24. april 2023 od imported>A09 (dodal Kategorija:1755 v znanosti s pomočjo HotCat)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Eulerjeva vsota (tudi Eulerjeva sumacijska metoda) je v matematiki konvergentnih in divergentnih vrst sumacijska metoda. Je metoda za dodelitev vrednosti vrstam, ki se razlikuje od konvencionalne metode računanja limit delnih vsot. Če je dana vrsta:

n=0an,

in, če njena Eulerjeva transformacija konvergira k vsoti, se ta vsota imenuje Eulerjeva vsota izvirne vrste. Eulerjeva vsota se lahko poleg določanja vrednosti za divergentne vrste rabi za pospeševanje konvergence vrst.

Eulerjeva vsota se lahko posploši v družino metod označenih kot (E, q), kjer je q ≥ 0. Vsota (E, 1) je običajna Eulerjeva vsota. Vse te metode so strogo šibkejše od Borelove vsote; za q > 0 so neprimerljive z Abelovo vsoto.

Definicija

Za poljubno vrednost y se lahko definira Eulerjeva vsota (če za to vrednost y konvergira), ki odgovarja posebni formalni vsoti kot:

Eyj=0aj:=i=01(1+y)i+1j=0i(ij)yj+1aj.

Če formalna vsota dejansko konvergira, bo Eulerjeva vsota enaka. Eulerjeva vsota se še posebej rabi za pospeševanje konvergence alternirajočih vsrt in včasih lahko da uporabno smiselno vrednost divergentnih vsot.

V opravičilo temu pristopu je treba poudariti, da se za medsebojno zamenjano vsoto Eulerjeva vsota skrči na začetno vrsto, ker velja:

yj+1i=j(ij)1(1+y)i+1=1.

Metoda sama se iterativno ne more izboljšati, saj velja:

Ey1Ey2=Ey1y21+y1+y2.

Zgodovina

Euler je vpeljal transformacijo vrst leta 1755 v svojem delu Osnove diferencialnega računa (Institutiones calculi differentialis).[1] Dano vrsto n=0bn je zapisal kot alternirajočo vrsto n=0(1)an. Z nekaj formalnimi algebrskimi koraki je pokazal, da velja transformacija:

n=0(1)nan=n=0(1)nΔna02n+1,

kjer je:

Δ0a0=a0Δ1a0=a1a0Δna0=Δn1a1Δn1a0=i=0n(1)ni(ni)ai(n2).

Tako je naprej:

Δ2a0=a22a1+a0Δ3a0=a33a2+3a1a0Δ4a0=a44a3+6a24a1+a0.

Členi na desni transformacije običajno postnejo veliko manjši in to hitreje, kar omogoča hitro numerično seštevanje. Naj je an=(1)nbn. Če se uvedeta spremenljivki x in y, ki sta povezani kot:

x=y1y=y+y2+y3+,

velja:

b0x+b1x2+b1x3+=a0xa1x2+a2x3a3x4+=a0(y+y2+y3+)a1(y2+2y3+3y4+4y5+)+a2(y3+3y4+6y5+10y6+)a3(y4+4y5+10y6+20y7+)+=a0y(a1a0)y2+(a22a1+a0)y3.

Če se izbereta x=1 in y=1/2, sledi:

n=0bn=a0a1+a2a3+=a02Δ1a04+Δ2a08Δ3a016+Δ4a032,

kot je zahtevano.[2]

Zgledi

  • če se za formalno vsoto j=0(1)jPk(j) vzame y = 1, se dobi i=0k12i+1j=0i(ij)(1)jPk(j), če je Pk polinom stopnje k. Pri tem bo notranja vsota enaka nič za Predloga:Math, tako da bo v tem primeru Eulerjeva vsota skrčila neskončno vrsto v končno.
n=0(1)n=11+11+1.
Tu je an=1 in posebej a0=1, ter Δna0=0 za vse n>0, tako da Eulerjeva transformacija da »pričakovani« rezultat 1/2:
n=0(1)n=12.
  • ali vrsta:
n=0(1)n2n=12+48+16,
Zaporedja razlik so 1,2,4,8,16,..., 1,2,4,8,..., 1,2,4,8,..., 1,2,4,8,.... Eulerjeva transformacija da vrsto 1214+18116+...=13.
n=0(1)n(n+1)=12+34+5,
je a0=1, Δ1a0=1 in Δna0=0 za vse n>1, tako da je Eulerjeva vsota enaka 1214=14.
n=0(1)n(n+1)(n+2)2=13+610+15=18,
n=0(1)n(n+1)2=14+916+25=0,
n=0(1)n(n+1)4=116+81256+625=0.
  • j=0zj=i=01(1+y)i+1j=0i(ij)yj+1zj=y1+yi=0(1+yz1+y)i. Z ustrezno izbiro y (da je enak ali blizu 1/z) ta vrsta konvergira k 11z.

Značilnosti

Eulerjeva vsota je linearna in regularna[4][5] in tako spada med generične sumacijske metode.

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend