Iskalni zadetki
Pojdi na navigacijo
Pojdi na iskanje
- ...titut Poljske akademije znanosti|Matematičnega inštituta Poljske akademije znanosti]]. Bil je tudi dolgoletni predsednik Poljske in [[Mednarodna matematična zv Največ je raziskoval v [[topologija|topologiji]]. Njegovi najbolj znani prispevki k [[matematika|m ...2 KB (272 besed) - 14:22, 25. marec 2022
- == V matematiki == == V znanosti == ...2 KB (205 besed) - 02:22, 8. marec 2013
- ...ima njegov [[kolobar celih števil]] [[faktorski kolobar|enolični razcep]] v obliki <math>a+b \sqrt{-d} \,</math>.<ref>{{sktxt|Conway|Guy|1996|pp=224}}. .... Raziskovanje Heegnerjevih števil je prineslo več daljnosežnih rezultatov v teoriji števil. ...6 KB (1 beseda) - 20:45, 15. marec 2023
- |alma_mater = [[Univerza v Berlinu]] Heegner je najbolj znan po svojih matematičnih odkritjih v [[teorija števil|teoriji števil]]. ...5 KB (580 besed) - 13:34, 7. oktober 2024
- ...orij Los Alamos|Narodnega laboratorija Los Alamos]]. Metropolis je prispel v Los Alamos aprila 1943 kot član izvirnega osebja petdesetih [[znanstvenik]] ...splet |url=http://www.aip.org/pt/vol-53/iss-10/p100.html |title=Osmrtnica v ''Physics Today'' |accessdate=2009-01-29 |language=en |archive-date=2008-05 ...7 KB (962 besed) - 20:31, 6. avgust 2023
- | alma_mater = [[Predsedstvena univerza, Kolkata|Predsedstveni kolidž v Kalkuti]] <br /> {{small|[[magisterij]] 1945}} <br /> {{small|[[doktorat]] ...v znanosti]] <br /> [[Predsedstvena univerza, Kolkata|Predsedstveni kolidž v Kalkuti]] ...7 KB (924 besed) - 16:18, 29. april 2023
- ...ljani|Naravoslovna fakulteta]], [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] | alma_mater = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]] ...27 KB (2 besedi) - 10:04, 27. april 2023
- ...takšne oblike so [[praštevilo|praštevila]]. '''Mersennova praštevila''' so v tesni povezavi s [[popolno število|popolnimi števili]]. Trenutno ({{CURRENT ! št. števk v <math>M_{n}\, </math> ...35 KB (4.337 besed) - 08:23, 10. december 2024
- | work_institution = [[Inštitut za višji študij]] <br /> [[Univerza v Göttingenu]] <br />[[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Züri | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] ...28 KB (4.252 besed) - 20:23, 9. junij 2024
- | alma_mater = {{ubl|[[Imperialna univerza v Harkovu]]|[[Univerza v Parizu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1823}}}} ...[[bunčuški tovariš|bunčuškega tovariša]] Ivana Ostrogradskega, ki je živel v 17. stoletju.{{r|grig_2001}}{{efn|[[Bunčuški tovariš]] je [[vojaški čini|či ...56 KB (7.410 besed) - 17:35, 3. november 2024
- ...|izkustvena]] sorazmernostna [[fizikalna konstanta|konstanta]], ki nastopa v [[Isaac Newton|Newtonovem]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnem gravitac v [[Poissonova enačba|Poissonovi enačbi]] za [[gravitacijsko polje]]: ...31 KB (3.923 besed) - 18:06, 13. februar 2024
- | work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju ...129 KB (16.829 besed) - 04:37, 20. januar 2025
- ...]|[[Univerza v Gradcu]]|[[Inštitut za višje študije v Dublinu]]|[[Univerza v Gentu]]}} ...solatoren an feuchter Luft (O prevajanju elektrike na površini izolatorjev v vlažnem zraku) ...54 KB (7.724 besed) - 09:58, 13. avgust 2024
- ...] in [[razdalja|razdalje]] med [[vektor (matematika)|vektorji]] in je poln v smislu, da [[Cauchyjevo zaporedje]] vedno [[konvergenca|konvergira]] k dobr ...[[Frigyes Riesz|Frigvesa Riesza]]. Banachovi prostori imajo osrednjo vlogo v funkcionalni analizi. Na drugih področjih [[matematična analiza|matematične ...128 KB (17.926 besed) - 02:51, 22. december 2024
- | bgcolor="99ccff" | [[#1952|1952]] || bgcolor="99ccff" | [[#1953|1953]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...104 KB (15.361 besed) - 01:56, 7. februar 2025
- ...]], ki se jo pogosto sreča v [[atomska fizika|atomski]] [[fizika|fiziki]]. V splošnem velja za [[osnovna fizikalna konstanta|osnovno fizikalno konstanto ...<math> \alpha_{\kappa} \approx 10^{-39} \!\, </math>.<ref name="hype" />}} V teoriji [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]] (QED) predstavl ...133 KB (17.318 besed) - 18:25, 7. marec 2025