Dirichletova funkcija beta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Graf Dirichletove funkcije beta y(x)=β(x) na intervalu [−8, 8]

Dirichletova funkcija beta (tudi Catalanova funkcija beta; običajna označba β(s)) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija, tesno povezana z Riemannovo funkcijo ζ. Je posebni primer Dirichletove L-funkcije, L-funkcije z alternirajočim karakterjem periode 4. Imenuje se po nemškem matematiku Petru Gustavu Lejeuneu Dirichletu in včasih po belgijskem matematiku Eugèneu Charlesu Catalanu.

Definicija

Dirichletova funkcija β je definirana kot alternirajoča vrsta:[1]

β(s)=n=0(1)n(2n+1)s=113s+15s17s+19s+,

ali enakovredno kot:

β(s)=1Γ(s)0xs1ex1+e2xdx,

kjer je Γ(s) funkcija Γ. V obeh primerih je (s)>0.

S pomočjo Hurwitzeve funkcije ζ je Dirichletova funkcija β določena kot:[2]

β(s)=14s[ζ(s,14)ζ(s,34)],

na celi kompleksni s-ravnini.

Z Lerchevim transcendentom je določena kot:

β(s)=Φ(1,s,12)2s,

ki spet velja za vse kompleksne vrednosti s.

Vrsta za Dirichletovo funkcijo β se lahko tvori tudi s pomočjo funkcije poligama:

β(s)=12sn=0(1)n(n+12)s=1(2)2s(s1)![ψ(s1)(14)ψ(s1)(34)].

Funkcijska enačba

Funkcijska enačba razširi Dirichletovo funkcijo β na levo stran kompleksne ravnine (s)<0. Dana je z:

β(s)=(π2)s1Γ(1s)cosπs2β(1s).

Značilnosti

Posebne vrednosti

Nekatere najpogosteje rabljene vrednosti Dirichletove funkcije β so:

β(0)=12,
β(1)=arctg1=π4=0,7853981633974, Predloga:OEIS,
β(2)=G=0,9159655941772, Catalanova konstanta, Predloga:OEIS,
β(3)=π332=0,9689461462593, Predloga:OEIS,
β(4)=1768[ψ3(14)8π4]=0,9889445517411, Predloga:OEIS,
β(5)=5π51536=0,9961578280770, Predloga:OEIS,
β(7)=61π7184320=0,9995545078905, Predloga:OEIS,

kjer je zgoraj ψ3(1/4) zgled funkcije poligama.

Euler je pokazal, da je v splošnem za lihe s, β(s) racionalni mnogokratnik πs, torej za poljubno pozitivno celo število k:

β(2k+1)=(1)kE2kπ2k+14k+1(2k)!,

kjer so  En Eulerjeva števila. Za celo število k0 velja:

β(k)=Ek2,

oziroma:

β(2k)=E2k2,

Funkcija je tako enaka nič za vse lihe negativne celoštevilske vrednosti argumenta:

β(2k1)=0.

Predloga:Table

Tanguy Rivoal in Vadim Zudilin sta dokazala, da je vsaj eno od sedmih števil: β(2), β(4), β(6), β(8), β(10), β(12) ali β(14) iracionalno.[3]

Guillera in Sondow sta leta 2005 dokazala formulo z dvojnim integralom:[4]

0101[ln(xy)]s1+x2y2dxdy=Γ(s+2)β(s+2).

Odvajanje

Odvod za vse (s)>0 je dan z:

ddsβ(s)β(s)=n=1(1)n1ln(2n+1)(2n+1)s.

Nekatere posebne vrednosti odvodov:

β(1)=2Gπ=0,5831218080616,
β(0)=lnΓ2(1/4)2π2=0,3915943927068, Predloga:OEIS,
β(1)=π4(γ+2ln2+3lnπ4lnΓ(14))=0,1929013167969,, Predloga:OEIS.

Za pozitivna cela števila n velja še naprej:

k=1ln(4k+1)1/(4k+1)n(4k1)1/(4k1)n=β(n).

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend

Zunanje povezaave