Hiperboloid

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Hiperboloid je kvadrik (ploskev drugega reda) v treh razsežnostih. Nastopa v dveh oblikah kot:

  • enodelni hiperboloid
  • dvodelni hiperboloid

Imenuje se tudi eliptična hiperboloida. Kadar je a=b, se dobi rotacijski hiperboloid.

Mejna oblika med njima je dvojni stožec.

Enodelni hiperboloid

Enodelni hiperboloid

Enodelni hiperboloid se opiše z enačbo:

x2a2+y2b2z2c2=1.

Predloga:Clr

Dvodelni hiperboloid

Dvodelni hiperboloid.

Dvodelni hiperboloid se opiše z enačbo:

x2a2y2b2+z2c2=1.

Pri dvodelnem hiperboloidu je ploskev sestavljena iz dveh delov, ki pa se ne dotikata.

Degenerirana oblika

Degenerirani hiperboloid ima obliko:

x2a2+y2b2z2c2=0.

Kadar je a=b, se dobi stožec, kadar pa sta a in b različna, se dobi eliptični stožec.

Prva hiperboloidna struktura na 37 metrov visokem vodnem stolpu, ki ga je zgradil Vladimir Grigorjevič Šuhov, Nižni Novgorod, Rusija, 1896

Hiperboloidne strukture

Predloga:Glavni

Enodelni hiperboloidi se uporabljajo za konstrukcije zgradb. Te strukture se imenujejo hiperboloidne strukture. Značilen primer so hladilni stolpi, ki se uporabljajo v elektrarnah (toplotnih in jedrskih). Ker je hiperboloid ploskev, ki se jo dobi tudi s pomočjo premic, ki ležijo na ploskvi hiperboloida, je zelo ugodno za gradnjo z uporabo minimalnih količin materiala. Podobno se gradijo tudi vodni stolpi.

Glej tudi

Zunanje povezave