Incidenčna matrika

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov. Če se prvi razred označi z x in drugi z y, potem ima matrika eno vrstico za vsak element iz x in en stolpec za vsak element iz y. V matriki so elementi v vrstici x in stolpcu y enaki 1, če sta x in y v zvezi in enaki 0, če nista.

Definicija

Incidenčna matrika je matrika n×m, ki predstavlja graf z n ]]točka (teorija grafov)|točkami]] in m povezavami. Stolpci imajo samo po dva od nič različna elementa. V matrikah, ki pripadajo neusmerjenim grafom, sta po dva elementa enaka 1, v usmerjenih grafih brez zank pa imajo po enkrat vrednost 1 (začetna točka) in enkrat vrednost -1 (končna točka).

Za neusmerjeni graf g=(v,e), ki ima v={v1,,vn} in e={e1,,en} ima incidenčna matrika naslednje elemente b=(bij). To pomeni, da je:

bij:={1, kadar je viej0, sicer

Za usmerjeni graf brez zank g=(v,e), ki ima v={v1,,vn} in e={e1,,en} ima incidenčna matrika naslednje elemente b=(bij):

bij:={1, kadar je ej=(vi,x)0, kadar je viej1, kadar je ej=(x,vi).

Zgled

Slika:Incidenčna matrika-graf.svg
Točke so označene z rdečimi številkami, povezave so označene s črnimi številkami.

[e1e2e3e4e5e6100010v1110001v2011000v3001100v4000111v5].

V matriki na desni strani so za lažje razumevanje povezave označene z e1,,en (prva vrstica), točke pa z v1,,vn (zadnji stolpec).

Incidenčno matriko za graf na levi strani se dobi na naslednji način:

  • V točko 1 (glej oznako na sliki) prihajata dve povezavi, ki sta označeni z 1 in 5. Tako se dobi prvo vrstico matrike, ki ima elemente 1, 0, 0, 0, 1, 0.
  • Druga vrstica pripada točki 2, ki ji pripadajo povezave označene z 1, 2 in 6. To da elemente v drugi vrstici 1, 1, 0, 0, 0 in 1.
  • Tretja vrstica pripada točki 3, ki ji pripadata dve povezavi, označeni z 2 in 3. To da tretjo vrstico z elementi 0, 1, 1, 0, 0 in 0.
  • Četrta vrstica pripada točki 4, ki ji pripadata samo dve povezavi, označeni s 3 in 4. To da četrto vrstico z elementi 0, 0, 1, 1, 0 in 0.
  • Zadnja vrstica pripada točki 5, ki ji pripadajo tri povezave, označene s 4, 5 in 6. To da zadnjo vrstico incidenčne matrike z elementi 0, 0, 0, 1, 1 in 1.

Teorija grafov

Usmerjeni in neusmerjeni grafi

Drugi zgled neusmerjenega grafa

V teoriji grafov ima neusmerjeni graf dve vrsti incidenčnih matrik: usmerjene incidenčne matrike in neusmerjene incidenčne matrike. Incidenčna matrika (ali neusmerjena incidenčna matrika) G je matrika z elementi bij z razsežnostjo p×q, kjer je p število točk in q število povezav. Pri tem je bij=1, če sta točka vi in povezava xj v povezavi. V vseh drugih primerih pa so elementi enaki 0.

Incidenčna matrika grafa na desni je matrika, ki ima 4 vrstice in 4 stolpce.

[e1e2e3e41110v11000v20101v30011v4]

Tudi v tem zgledu je za lažje razumevanje dodana vrstica, ki predstavlja štiri povezave e1,e2,e3,e4 in stolpec, ki predstavlja štiri točke v1,v2,v3,v4. Incidenčno matriko se dobi podobno kot v zgornjem zgledu.

Incidenčna matrika usmerjenega grafa D je matrika z razsežnostjo p×q in elementi bij, kjer p pomeni število točk in q \,</math> pomeni število povezav. V matriki imajo elementi p= vrednost -1, če povezava xj zapušča točko, in vrednost +1, če vstopa v točko, v vseh drugih primerih pa vrednost 0. Nekateri uporabljajo pri vrednostih nasprotne predznake.

Usmerjena incidenčna matrika neusmerjenega grafa G je incidenčna matrika, ki je takšna, kot bi se jo dobilo iz usmerjenega grafa katerekoli usmeritve. To pomeni, da je v stolpcu povezave e vrednost +1, v vrstici, ki odgovarja točki e ter -1 v vrstici, k pripada drugi točki povezave e. V vseh drugih primerih pa imajo elementi vrednost 0.

Kirchhoffova matrika (Laplaceova matrika) se dobi iz usmerjene incidenčne matrike M(G) s pomočjo obrazca:

M(G)M(G)T,

kjer je:

  • M(G) incidenčna matrika
  • oznaka T pomeni transponirano incidenčno matriko.

Zunanje povezave

de:Repräsentation von Graphen im Computer#Inzidenzmatrix Predloga:Normativna kontrola