Kvantna superpozicija

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki. Kaže se v tem, da lahko delec zavzema vsa možna kvantna stanja istočasno in zaradi tega mora opis delca vsebovati vsa možna stanja z verjetnostmi, da je delec v tem stanju. Takšnega načina opisa se ne da realizirati v okviru klasične mehanike. Ta način opisa se včasih imenuje tudi načelo superpozicije, ki pa velja za vse vrste valovanja (sestavljanje valov). Običajno se govori o linearni kvantni superpoziciji.

Zgled

Naj bodo funkcije Ψ1, Ψ2,…Ψn možne valovne funkcije, ki opisujejo kvantno stanje, potem je njihova linearna superpozicija enaka Ψ3=c1Ψ1+c2Ψ2++cnΨn (pri tem so c1, c2,….,cn kompleksna števila, za katera velja |c1|2+|c2|2++|cn|2=1) . Ta funkcija prav tako opisuje neko stanje kvantnega sistema.

Predpostavi se, da je delec lahko v legi (stanju) A in B. Recimo, da je v legi A v vrednosti 3i/5 in v legi B v vrednosti 4/5. Potem se lahko zapiše:

|ψ=35i|A+45|B

kjer je

To se lahko pove tudi na naslednji način:

Kadar meritev neke fizikalne količine v stanju |Ψ1 da vrednost f1 in če se meri isto količino v stanju |Ψ2 in dobi vrednost f2, potem meritev v stanju |Ψ3 pripelje do rezultata f1 ali f2 z verjetnostima |c1|2 in |c2|2 (če je Ψ3=c1Ψ1+c2Ψ2).

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Normativna kontrola