Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φ_m) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev. Mednarodni sistem enot predpisuje zanj izpeljano enoto Vs, oziroma weber.

Če poznamo gostoto magnetnega polja oz. gostoto magnetnega pretoka $\overrightarrow{𝐁}$, lahko zapišemo splošni izraz za magnetni pretok skozi končno površino S s ploskovnim integralom:

${\mathrm{\Phi }}_{\mathrm{m}}=\underset{S}{\int }\overrightarrow{𝐁}\cdot \mathrm{d}\overrightarrow{𝐒},$

kjer je vektorski element površine ploskve določen kot:

$\mathrm{d}\overrightarrow{𝐒}=\mathrm{d}S\cdot \overrightarrow{𝐧},$

kjer je $\overrightarrow{𝐧}$ enotski vektor, pravokoten na ploskev.

Magnetni pretok skozi zaključeno površino je enak:

${\mathrm{\Phi }}_{\mathrm{m}}=0,$

zaradi dejstva, da ne obstajajo magnetni monopoli. Zveza velja splošno in je znana kot Gaussov zakon o magnetnem pretoku, ki predstavlja eno od Maxwellovih enačb:

${\oint }_S\overrightarrow{𝐁}\cdot \mathrm{d}\overrightarrow{𝐒}=0.$

Indukcijski zakon

Če cev magnetnih silnic objema zanka, je v zanki inducirana napetost enaka negativni časovni spremembi objetega magnetnega pretoka:

$U_i=\oint \overrightarrow{𝐄}\cdot \mathrm{d}\overrightarrow{𝐬}=-\frac{\mathrm{d}{\mathrm{\Phi }}_{\mathrm{m}}}{\mathrm{d}t}.$

Ugotovitev je znana kot indukcijski zakon ali Faradayev zakon, ki prav tako predstavlja eno od Maxwellovih enačb.

Glej tudi

• električni pretok
• magnetni sklep