Iskalni zadetki

== V matematiki == == V znanosti == ...

'''Gaussova konstánta''' [gáusova ~] (oznaka ''G'') je v [[matematika|matematiki]] [[matematična konstanta|konstanta]], določena kot ...[[Carl Friedrich Gauss|Carlu Friedrichu Gaussu]], ki je 30. maja [[1799 v znanosti|1799]] odkril zvezo: ...

...Rochestru]] iz jedrske fizike. Istega leta se je zaposlil kot raziskovalec v radiacijskem laboratoriju na [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|MIT]]. Le ...se [[gravitacijska konstanta|gravitacijski konstanti]], ki jo je prvi leta 1937 predlagal [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac]]. ...

...sestra Nadežda je bila [[zdravnik|zdravnica]]. Vse štiri pa so umrle mlade v [[vojna]]h še pred letom 1945. ...zaprt, v državljanski vojni, leta 1934 in 1937. Po smrti ga je na Univerzi v Leningradu zamenjal njegov učenec [[Jurij Nikolajevič Demkov|Demkov]]. ...

...ešena]] [[matematična domneva|domneva]]. Prvi jo je leta [[1937 v znanosti|1937]] postavil [[Lothar Collatz]]. Domneva je znana tudi kot '''domneva 3''n''& V zapisu [[modularna aritmetika|modularne aritmetike]] se lahko za takšno ope ...

[[Slika:Cerenkov Effect.jpg|thumb|250px|Pojav Čerenkova v jedru [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]] [[ATR]]]] ...r]] s [[hitrost]]jo, ki je večja od [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] v tej snovi. ...

...orij Los Alamos|Narodnega laboratorija Los Alamos]]. Metropolis je prispel v Los Alamos aprila 1943 kot član izvirnega osebja petdesetih [[znanstvenik]] ...splet |url=http://www.aip.org/pt/vol-53/iss-10/p100.html |title=Osmrtnica v ''Physics Today'' |accessdate=2009-01-29 |language=en |archive-date=2008-05 ...

...azuje, da je tudi množica vseh transcendentnih števil neštevna, tako da je v resnici veliko več transcendentnih števil kot pa algebrskih. Vseeno pa pozn ...mislu.<ref>{{sktxt|Erdős|Dudley|1983}}.</ref> V letu 1748 je v delu ''Uvod v neskončno analizo'' (''[[Introductio in analysin infinitorum]]'') trdil, da ...

...čni naboj]], Majoranov fermion pa je sam sebi antidelec in je brez naboja. V naravi Majoranovih fermionov še niso našli. ...v fermion (zdaj se pričakuje, da bo bodisi Diracov ali Majoranov fermion). V [[fizika kondenzirane snovi|fiziki kondenzirane snovi]] lahko nekateri [[ma ...

...= {{ubl|[[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerza Friderika Viljema III. v Berlinu]]}} ...Tartuju|Imperialna univerza v Dorpatu]]|{{small|[[diploma]] }}|[[Univerza v Göttingenu]]|{{small|[[doktorat]] 1905}}}} ...

...|izkustvena]] sorazmernostna [[fizikalna konstanta|konstanta]], ki nastopa v [[Isaac Newton|Newtonovem]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnem gravitac v [[Poissonova enačba|Poissonovi enačbi]] za [[gravitacijsko polje]]: ...

...ljani|Naravoslovna fakulteta]], [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] | alma_mater = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]] ...

| work_institution = [[Inštitut za višji študij]] <br /> [[Univerza v Göttingenu]] <br />[[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Züri | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] ...

...načbe]]. Izrek je podal [[Ludwig Boltzmann]] leta [[1872 v znanosti|1872]] v dolgem članku ''Nadaljnja raziskovanja...'' (''Weitere Studien...'').{{r|bo * Kaj je entropija? V kakšnem smislu Boltzmannova količina <math> H \!\, </math> ustreza termodin ...

Indijski astronom [[Sage Jadžnavalkja|Jadžnavalkja]] je v delu ''Šatapatha Brahmana'' okoli leta 1800 pr. n. št. podal astronomske p ...je zbranih 84 aritmetičnih, algebrskih in geometrijskih nalog z rešitvami. V njem piše, da je ploščina kroga enaka ploščini kvadrata s stranico 8/9 prem ...

...]|[[Univerza v Gradcu]]|[[Inštitut za višje študije v Dublinu]]|[[Univerza v Gentu]]}} ...solatoren an feuchter Luft (O prevajanju elektrike na površini izolatorjev v vlažnem zraku) ...

...do prenosa elektronov med elektrodo in elektrolitom oziroma ionsko zvrstjo v raztopini. ...i]]. V prvem primeru imamo opravka z [[galvanski člen|galvanskim členom]], v drugem pa z [[elektroliza|elektrolitsko celico]]. ...

| work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju ...

...]], ki se jo pogosto sreča v [[atomska fizika|atomski]] [[fizika|fiziki]]. V splošnem velja za [[osnovna fizikalna konstanta|osnovno fizikalno konstanto ...<math> \alpha_{\kappa} \approx 10^{-39} \!\, </math>.<ref name="hype" />}} V teoriji [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]] (QED) predstavl ...

| bgcolor="99ccff" | [[#1937|1937]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...