Gaussova konstanta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Gaussova konstánta [gáusova ~] (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2 Predloga:OEIS:

G=1M(1,2)=0,8346268416740731862814297327990468.

Imenuje se po Carlu Friedrichu Gaussu, ki je 30. maja 1799 odkril zvezo:

G=2π01dx1x4,

tako, da je:

G=12πB(14,12),

kjer je B funkcija Β.

Gaussove konstante se ne sme zamenjevati z Gaussovo gravitacijsko konstanto.

Povezava z drugimi konstantami

Z Gaussovo konstanto se lahko izrazi funkcijo Γ za argument 1/4:

Γ(14)=2G2π3.

Ker sta π in Γ(1/4) algebrsko neodvisna, kjer je Γ(1/4) iracionalno število, je Gaussova konstanta transcendentna. Transcendentnost Gaussove konstante je leta 1937 dokazal Theodor Schneider.[1]

Lemniskatini konstanti

S pomočjo Gaussove konstante se lahko določi lemniskatini konstanti:

L1=πG=πM,
L2=12G=M2,

ki se pojavljata pri določevanju dolžine loka (Bernoullijeve) lemniskate. Tu je M obratna vrednost Gaussove konstante Predloga:OEIS:

M=1G=1,1981402347355922074399224922803238.

Gauss je izvirno obravnaval prvo lemniskatino konstanto L1 in jo označeval z ϖ, po analogiji z vrednostima integralov:

ϖL1=201dx1x4=2,6220575542921198104648395898911194, Predloga:OEIS,
π=201dx1x2.

Algebrsko neodvisnost Γ(1/4) in G od π je leta 1975 pokazal Gregory Chudnovsky.[2][3]

Druge formule

Formula za G z Jacobijevo funkcijo ϑ je:

G=ϑ012(eπ),

ter tudi s hitro konvergentno neskončno vrsto:

G=324eπ3(n=(1)ne2nπ(3n+1))2.

Gaussova konstanta je podana tudi z neskončnim produktom:

G=m=1tanh2πm2.

Pojavi se pri izračunavanju integralov:

1G=0π/2sinxdx=0π/2cosxdx,
G=0dxcoshπx.

Neskončni verižni ulomek Gaussove konstante je Predloga:OEIS:

G=[0;1,5,21,3,4,14,1,1,1,1,1,3,1,15,1,3,8,36,1,].

Ker Gaussova konstanta G ni kvadratno iracionalno število, njen verižni ulomek ni periodičen.

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Zunanje povezave

Predloga:-

Predloga:Iracionalno število