Von Klitzingova konstanta

Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto $h$ in kvadratom osnovnega naboja $e_0$:

$R_{\mathrm{K}}=\frac{h}{e_0^2}.$

Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije. Kvantni Hallov pojav omogoča izjemno točno neodvisno določitev konstante fine strukture, količine, ki je osnovnega pomena v kvantni elektrodinamiki (QED). Von Klitzingova konstanta je v sistemu SI določena s konstanto fine strukture $\alpha$ kot:

$R_{\mathrm{K}}=\frac{{\mu }_0{c}_0}{2\alpha }=\frac{Z_0}{2\alpha },$

kjer je:

• ${\mu }_0$ – indukcijska konstanta
• $c_0$ – hitrost svetlobe v vakuumu

in:

$Z_0={\mu }_0{c}_0=\sqrt{\frac{{\mu }_0}{{\epsilon }_0}}=\frac{1}{{\epsilon }_0{c}_0},$

valovna impedanca vakuuma, s trenutno sprejeto vrednostjo $Z_0=376,730313668(57)\mathrm{\Omega }$. Tu je ${\epsilon }_0$ influenčna konstanta.

Leta 1990 so določili fiksno običajno enoto $R_{\mathrm{K}\mathrm{-}\mathrm{9}\mathrm{0}}=25812,807\mathrm{\Omega }$ za rabo pri kalibracijah upora po svetu. 16. novembra 2018 so na 26. srečanju Generalne konference za uteži in mere odločili, da določijo fiksni točni vrednosti Planckove konstante in osnovnega naboja, s katerima so določili tudi točno trajno vrednost von Klitzingove konstante $R_{\mathrm{K}}=25812,80745\dots \mathrm{\Omega }$.