Erdős-Kacev izrek

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je ω(n) število različnih prafaktorjev števila n, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev:

ω(n)loglognloglogn

standardna normalna porazdelitev. Izrek se imenuje po Paulu Erdősu in Marku Kacu. Izrek je Kac postavil leta 1940, strogo pa ga je dokazal Erdős istega leta. To je razširitev Hardy-Ramanudžanovega izreka, ki pravi, da je normalni red ω(n) enak loglogn s tipično napako velikosti loglogn.[1]

Točnejša definicija

Bolj formalno izrek pravi, da za poljubna a<b velja:

limx(1x#{nx:aω(n)loglognloglognb})=Φ(a,b),

kjer je Φ(a,b) normalna (ali Gaussova) porazdelitev, definirana kot:

Φ(a,b)=12πabet2/2dt.

V splošnem, če je f(n) močno aditivna funkcija (f(p1a1pkak)=f(p1)++f(pk)) z|f(p)|1 za vsa praštevila p, potem velja:

limx(1x#{nx:af(n)A(n)B(n)b})=Φ(a,b),

kjer je:

A(n)=pnf(p)p,B(n)=pnf(p)2p.

Kacev izvirni hevristični prijem

Intuitivno je Kac hevristično za rezultat rekel, da če je n naključno izbrano veliko celo število, je število različnih prafaktorjev n približno normalno porazdeljeno z aritmetično sredino in varianco loglogn. To izhaja iz dejstva, da sta dogodka, da je za poljubno naravno število n »število« n deljivo s kakšnim praštevilom p za vsako praštevilo p obojestransko neodvisna.

Če se sedaj označi dogodek, da je »število« n deljivo s p z np, je vsota naznačenih naključnih spremenljivk enaka:

In2+In3+In5+In7+

Ta vsota šteje koliko različnih prafaktorjev ima to naključno naravno število n. Lahko se pokaže, da za to vsoto velja Lindebergov pogoj, in tako Lindebergov centralni limitni izrek zagotavlja, da bo po ustrezni umeritvi, zgornji izraz normalno porazdeljen.

Dejanski Erdősev dokaz s pomočjo teorije sit strogo dokaže zgornjo intuicijo.

Numerični zgledi

Erdős-Kacev izrek pomeni, da konstrukcija števila okrog ene milijarde zahteva v povprečju tri praštevila. Velja na primer: 1.000.000.003 = 23 · 307 · 141623.

Naslednja razpredelnica podaja numerični seštevek rasti povprečnega števila različnih prafaktorjev naravnega števila n z naraščajočim n.

Histogram števila različnih prafaktorjev ω(n) za n=1,,107
n število

števk v n

povprečno število

različnih praštevil

standardni
odklon
1.000 4 2 1,4
1.000.000.000 10 3 1,7
1.000.000.000.000.000.000.000.000 25 4 2
1065 66 5 2,2
109.566 9.567 10 3,2
10210.704.568 210.704.569 20 4,5
101022 1022+1 50 7,1
101044 1044+1 100 10
1010434 10434+1 1000 31,6

Približno 12,6 % od 10.000 števčnih števil se skonstruira iz 10-ih različnih praštevil in približno 68 % iz od 7 do 13 praštevil.

Votla sfera velikosti planeta Zemlja napolnjena s finim peskom bi imela približno 1033 zrnc. Prostornina opazljivega vesolja bi imela približno 1093 zrnc peska. V takšnem vesolju bi bilo prostora za 10185 kvantnih strun. Število takšne velikosti s 186 števkami bi za konstrukcijo zahtevalo v povprečju le 6 praštevil.

Zelo težko je, če ne nemogoče, odkriti takšen rezultat empirično, saj se normalna porazdelitev kaže le kadar je n približno enak 10100. Rényi in Turán sta točneje pokazala, da je najboljša možna enakomerna asimptotična meja napake v približku za normalno porazdelitev enaka O(1loglogn).[2]

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend

Zunanje povezave