Normalna porazdelitev

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Normalna porazdelitev
Slika:Normal Distribution PDF sl.svg
Funkcija gostote verjetnosti za normalno porazdelitev.
Slika:Normal Distribution CDF sl.svg
Zbirna funkcija verjetnosti za normalno porazdelitev.
oznaka 𝒩(μ,σ2)
parametri μϵ𝑹 — pričakovana vrednost (parameter lokacije)
σ2 —varianca (kvadrat parametra merila)
interval xϵ𝑹, če je σ2>0
x=μ, če je σ2=0
funkcija gostote verjetnosti
(pdf)
12πσ2exp((xμ)22σ2)
zbirna funkcija verjetnosti
(cdf)
12[1+erf(xμσ2)]
pričakovana vrednost μ
mediana μ
modus μ
varianca σ2
simetrija 0
sploščenost 0
entropija ln2πeσ2
funkcija generiranja momentov
(mgf)
exp(μt+12σ2t2)
karakteristična funkcija exp(iμt12σ2t2)

Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje. Vanjo sodi družina porazdelitev, ki imajo različne parametre (npr. aritmetično sredino in standardni odklon), a oblikujejo enake grafe porazdelitve. Standardna normalna porazdelitev je porazdelitev vrednosti s povprečjem (aritmetično sredino) 0 in standardnim odklonom 1.

Normalna porazdelitev je izrednega pomena za kvantitativne metode različnih znanosti, saj ji sledi množica pojavov; po normalni krivulji se tako porazdeljuje človekova višina in masa, stopnja IQ idr. Predpostavljanje normalne porazdelitve je bistveno za množico statističnih izračunov, saj velja, da se vzorec, ki je izvzet iz celotne populacije, porazdeljuje približno po normalni krivulji tudi, če vrednosti vseh enot matične populacije niso porazdeljene normalno.

Zgodovina

O normalni porazdelitvi je prvi razpravljal francoski matematik de Moivre leta 1733, teorijo pa je dalje razvil Laplace leta 1812. Danes se po dveh znanstvenikih imenuje de Moivre-Laplaceov izrek.

De Laplace je teorijo normalne porazdelitve uporabljal za preučevanje napak v poskusih. Za nadaljnji razvoj je bila pomembna metoda najmanjših kvadratov, ki jo je uvedel Legendre leta 1805. Gauss pa si je nauk o normalni porazdelitvi lastil že od leta 1794 in ga utemeljil leta 1809 z razpravo o normalni porazdelitvi napak.

Lastnosti

Funkcija gostote verjetnosti

Funkcija gostote verjetnosti za normalno porazdelitev je

f(x)=1σ2πe12(xμσ)2

Zbirna funkcija verjetnosti

Zbirna funkcija verjetnosti je enaka

12[1+erf(xμσ2)]

kjer je

Pričakovana vrednost

Pričakovana vrednost je enaka

μ.

Varianca

Varianca je enaka

σ2.

Sploščenost

Sploščenost je

0.

Koeficient simetrije

Koeficient simetrije je enak

0.

Funkcija generiranja momentov

Funkcija generiranja momentov je

exp(μt+12σ2t2)

Karakteristična funkcija

Karakteristična funkcija je

exp(iμt12σ2t2).

Kumulante

Red
momenta
Moment Centralni moment Kumulanta
1 μ 0 μ
2 μ2+σ2 σ2 σ2
3 μ3+3μσ2 0 0
4 μ4+6μ2σ2+3σ4 3σ4 0
5 μ5+10μ3σ2+15μσ4 0 0
6 μ6+15μ4σ2+45μ2σ4+15σ6 15σ6 0
7 μ7+21μ5σ2+105μ3σ4+105μσ6 0 0
8 μ8+28μ6σ2+210μ4σ4+420μ2σ6+105σ8 105σ8 0

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Normativna kontrola