Funkcija beta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Konturni graf funkcije beta
Graf funkcije beta za pozitivne x in y

Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot:

B(x,y)=01tx1(1t)y1dt,((x)>0, (y)>0).

Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.

Značilnosti

Funkcija beta je simetrična, kar pomeni da argumenta lahko zamenjata mesti, in velja:

B(x,y)=B(y,x).

Funkcijo beta se lahko zapiše v različnih oblikah.

Dokazati je mogoče, da se da funkcijo beta izraziti s funkcijo gama:

B(x,y)=Γ(x)Γ(y)Γ(x+y).
B(x,y)=20π/2(sinθ)2x1(cosθ)2y1dθ,((x)>0, (y)>0),
B(x,y)=0tx1(1+t)x+ydt,((x)>0, (y)>0),
B(x,y)=n=0(nyn)x+n,
B(x,y)=n=0(1+xyn(x+y+n))1,
B(x,y)B(x+y,1y)=πxsin(πy),
B(x,y)=1yn=0(1)nyn+1n!(x+n).

Druga enakost kaže, da je Γ(1/2)=π.

Podobno kot funkcija gama za cela števila opisuje fakultete, lahko funkcija beta določa binomski koeficient s primernimi indeksi:

(nk)=1(n+1)B(nk+1,k+1).

Funkcija beta je bila prva znana raztrosna amplituda v teoriji strun, kar je prvi domneval Veneziano. Pojavlja se tudi v teoriji procesa prednostne povezanosti, vrste stohastičnega procesa žare.

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Normativna kontrola