Porazdelitev beta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Beta porazdelitev
Funkcija gostote verjetnosti za beta porazdelitev za različne α in β
Zbirna funkcija verjetnosti beta porazdelitve za različne α in β
oznaka Beta(α,β)
parametri α>0 oblika (realno število)
β>0 oblika (realno število)
interval x(0;1)
funkcija gostote verjetnosti
(pdf)
xα1(1x)β1B(α,β)
zbirna funkcija verjetnosti
(cdf)
Ix(α,β)
pričakovana vrednost αα+β
mediana I0.51(α,β) nezaprta oblika
modus α1α+β2
za α>1,β>1
varianca αβ(α+β)2(α+β+1)
simetrija 2(βα)α+β+1(α+β+2)αβ
sploščenost
entropija
funkcija generiranja momentov
(mgf)
1+k=1(r=0k1α+rα+β+r)tkk!
karakteristična funkcija 1F1(α;α+β;it)

Porazdelitev beta je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je definirana na intervalu (0,1). Porazdelitev ima dva parametra, ki določata njeno obliko (parameter oblike). Parametra označujemo z α in β.

Lastnosti

Funkcija verjetnosti

Funkcija gostote verjetnosti za beta porazdelitev je

f(x;α,β)=xα1(1x)β101uα1(1u)β1du
=Γ(α+β)Γ(α)Γ(β)xα1(1x)β1
=1B(α,β)xα1(1x)β1

kjer je

Zbirna funkcija verjetnosti

Zbirna funkcija verjetnosti je enaka

F(x;α,β)=Bx(α,β)B(α,β)=Ix(α,β)

kjer je

  • Ix(α,β) regulirana nepopolna funkcija beta
  • Bx(α,β) nepopolna funkcija beta.

Pričakovana vrednost

Pričakovana vrednost je enaka

αα+β.

Varianca

Varianca je enaka

αβ(α+β)2(α+β+1).

Oblika funkcije gostote verjetnosti

  • Kadar je α=1, β=1, dobimo zvezno enakomerno porazdelitev
  • Za α<1, β<1 ima funkcija gostote verjetnosti obliko črke U (rdeča krivulja)
  • Za α<1, β1 or α=1, β>1 je padajoča (modra krivulja, glej desno)
    • Za α=1, β>2 je funkcija konveksna
    • Za α=1, β=2 ima obliko premice
    • α=1, 1<β<2 je funkcija konkavna
  • Za α=1, β<1 ali α>1, β1 je funkcija naraščajoča (zelena krivulja)
    • α>2, β=1 jefunkcija konveksna
    • α=2, β=1 je premica
    • 1<α<2, β=1 je fumkcija konkavna
  • Za α>1, β>1 je unimodalna (vijolična in črna krivulja).

Povezave z drugimi porazdelitvami

  • Če se slučajna spremenljivka X podreja beta porazdelitvi, potem je spremenljivka T = X/(1 – X) porazdeljena po posebni porazdelitvi, ki jo imenujemo beta porazdelitev druge vrste (včasih jo imenujemo tudi beta prime porazdelitev).
  • Porazdelitev Beta(1,1) je enaka enakomerni zvezni porazdelitvi.
  • Če ima slučajna spremenljivka X porazdelitev Beta(3/2,3/2) in je parameter R realno število, ki je R > 0, potem je slučajna spremenljivka Y = 2RX – R porazdeljena po Wignerjevi polkrožni porazdelitvi.
  • Kadar imata dve slučajni spremenljivki X in Y porazdelitev gama Γ(α,θ) in Γ(β,θ), potem ima X/(X + Y) porazdelitev Beta(α,β)
  • Če sta X in Y dve neodvisni slučajni spremenljivki in je prva porazdeljena s porazdelitvijo Beta(α,β) in druga z F porazdelitvijo (Snedekorjeva F porazdelitev) z F(2β,2α), potem za verjetnost P velja P(Xα/(α+x/beta))=P(Y>x) za vse x>0.
  • Beta porazdelitev je posebni primer Dirichletove porazdelitve za samo dva parametra
  • Kumaraswamyjeva porazdelitev spominja na beta porazdelitev.
  • Kadar ima slučajna spremenljivka X zvezno enakomerno porazdelitev z XU(0,1] potem za kvadrat slučajne spremenljivke velja X2Beta(1/2,1) 

Glej tudi

Predloga:Normativna kontrola