Iskalni zadetki

Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Prikazujem (prejšnjih 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).
  • ...romunski matematik [[Preda Mihăilescu]] z [[Univerza v Paderbornu|Univerze v Paderbornu]] in sedaj velja kot [[izrek]]. Še posebej ni pomembno, da se [[število|števili]] 2 in 3 ponovita v enačbi 3<sup>2</sup> − 2<sup>3</sup> = 1. Tudi primer, kje se števili ''ne' ...
    2 KB (322 besed) - 08:45, 18. marec 2023
  • ...ierpiński-Erdőseva domneva [[egipčanski ulomek|egipčanskih ulomkov]]''' je v [[matematika|matematiki]] [[domneva]], ki za vsako [[celo število]] ''n'' > Avtorja domneve sta [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[1956 v znanosti|1956]]) in [[Paul Erdős]]. ...
    976 bajtov (120 besed) - 12:40, 13. julij 2016
  • ...] (oznaka P) in obrat [[čas]]a (oznaka T). To pomeni, da se spremeni delec v njegov [[antidelec]] (sprememba naboja) in se nastala situacija zrcali (se ...mour Schwinger|Juliana Seymourja Schwingerja]] (1918–1994) v letu [[1951 v znanosti|1951]], da bi preizkusil povezavo med [[spin]]om in [[statistika|statistiko ...
    3 KB (424 besed) - 21:02, 30. oktober 2023
  • ...]]), [[hipersfera|hipersfere]], ki omejuje [[enotska sfera|enotsko sfero]] v [[štirirazsežni prostor|štirirazsežnem]] [[prostor]]u. Domneva navaja, da j ...lep in težak problem. Končna rešitev Grigorija Perelmana je velik dogodek v zgodovini matematike.«<ref name="clay_2010" /> Do leta 1982 je bila Poincar ...
    6 KB (814 besed) - 21:12, 15. marec 2023
  • ...ulja|krivulje]]. Na vrhu je [[graf funkcije|graf]], ki prikazuje lege točk v različnih časih.]] ...i spustilo), da bi brez [[trenje|trenja]] v enakomerni [[težnost]]i prišlo v najnižjo [[točka (geometrija)|točko]] neodvisno od začetne točke. Krivulja, ...
    4 KB (572 besed) - 18:31, 13. februar 2024
  • ...znanosti|1847]].<ref>{{sktxt|Murray|1878|pp=408}}.</ref><ref>{{sktxt|Mahan|2002|pp=58}}.</ref><ref>{{sktxt|Draper|1847}}.</ref> Telesa pod to temperaturno točko sevajo v glavnem v [[infrardeče valovanje|infrardečem delu spektra]], torej pri daljših [[valo ...
    3 KB (475 besed) - 00:40, 23. marec 2023
  • | alma_mater = [[Univerza v Oslu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1943}} ...agrada]] {{small|(častno) (2002)}} <br /> [[Gunnerusova medalja]] {{small|(2002)}} ...
    7 KB (923 besed) - 16:51, 8. oktober 2022
  • ...va vŕsta''' ali '''Newton-Mercatorjeva vŕsta''' [njúton-merkátorjeva ~] je v [[matematika|matematiki]] [[Taylorjeva vrsta]] za [[naravni logaritem]]. Da ...i vrednosti]] [[kompleksni logaritem|kompleksnega logaritma]] za vse ''x'' v odprtem [[enotski disk|enotskem disku]]. ...
    3 KB (438 besed) - 13:24, 7. junij 2015
  • == V matematiki == == V znanosti == ...
    4 KB (500 besed) - 07:30, 30. december 2024
  • ...–666 | doi = 10.1021/ja01318a036}}</ref><ref>Boyer R., Temelji biokemije, 2002, str. 134.</ref> : <math> V = V_\max\frac{[S]}{K_m + [S]} \!\, . </math> ...
    5 KB (683 besed) - 22:37, 24. oktober 2022
  • ...ima njegov [[kolobar celih števil]] [[faktorski kolobar|enolični razcep]] v obliki <math>a+b \sqrt{-d} \,</math>.<ref>{{sktxt|Conway|Guy|1996|pp=224}}. .... Raziskovanje Heegnerjevih števil je prineslo več daljnosežnih rezultatov v teoriji števil. ...
    6 KB (1 beseda) - 20:45, 15. marec 2023
  • '''Ljubljanski graf'''<ref>{{sktxt|Kuzman|2011|pp=32}}.</ref>{{rp|32}} je v [[teorija grafov|teoriji grafov]] [[neusmerjeni graf|neusmerjeni]] [[dvodel ...dolžine 12.<ref name="conder_2002">{{sktxt|Conder|Malnič|Marušič|Pisanski|2002}}.</ref> ...
    9 KB (1.123 besed) - 21:02, 15. marec 2023
  • ...v znanosti|1948]] napovedal nizozemski fizik [[Hendrik Casimir]], zaposlen v [[Philips]]ovih raziskovalnih laboratorijih. Dve vzporedni kovinski plošči ...e [[valovna dolžina|valovne dolžine]] za te virtualne delce in tako jih je v prostoru med ploščama manj kot zunaj. Med ploščama je tako nižja energijska ...
    4 KB (609 besed) - 01:03, 21. avgust 2020
  • == V matematiki == * število 42 se v [[pi|&pi;]]-ju pojavlja na decimalnih mestih: ...
    5 KB (578 besed) - 17:27, 30. maj 2018
  • ...iza ''s'' v prvih ''n'' števkah ''x''. Število ''x'' se imenuje ''normalno v bazi b'', če: ...e imenuje ''normalno'' (ali včasih ''absolutno normalno''), če je normalno v vsaki bazi ''b''. ...
    5 KB (646 besed) - 10:48, 2. oktober 2022
  • '''Apéryjeva konstanta''' je v [[matematika|matematiki]], na meji med [[teorija števil|teorijo števil]] in ...na funkcija|eksponentnimi funkcijami]] v količniku, ki se občasno pojavlja v [[fizika|fiziki]], na primer pri izračunavanju [[dvorazsežni prostor|dvoraz ...
    7 KB (861 besed) - 13:59, 28. februar 2022
  • * vrednosti ''g(k) in G(k)'' v [[Waringov problem|Waringovemu problemu]] * neskončno mnogo [[palindromno praštevilo|palindromnih praštevil]] v osnovi [[desetiški številski sistem|10]] ...
    11 KB (1.274 besed) - 23:23, 13. oktober 2022
  • ...e navidez protislovno dejstvo, da je [[hidrostatični tlak]] na dnu posode, v kateri je [[mirovanje|mirujoča]] [[stisljivost|nestisljiva]] [[kapljevina]] ...S}\!\, </math> na enako veliko površino dna <math> S\!\, </math> je torej v vseh treh primerih na sliki enaka: ...
    5 KB (608 besed) - 10:56, 14. oktober 2023
  • ...eti načeli z dobro opazovalno in teoretično podporo, vendar se zdi, da sta v sporu, in zato od tod tudi [[paradoks]]. ...sa <math> t_{1} \!\, </math> in do časa <math> t_{2} \!\, </math>, to vodi v stalno znižanje <math> H \!\, </math> (porast entropije) s časom, potem obs ...
    11 KB (1.593 besed) - 21:02, 15. marec 2023
  • Pitagora je bil [[Tales]]ov sodobnik. Že v mladih letih naj bi zaradi ostre, samodrške [[vladavina|vladavine]] samoške ...obila opazno politično moč, kar je povzročilo upor. Napadli naj bi stavbo, v kateri je šola imela sedež, in umorili naj bi skoraj vse najpomembnejše čla ...
    10 KB (1.488 besed) - 16:00, 2. januar 2024
Prikazujem (prejšnjih 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).