Potenčna vrsta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Predloga:Infinitezimalni račun Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike:

f(x)=n=0an(xa)n=a0+a1(xa)+a2(xa)2+a3(xa)3+

kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

V mnogih primerih je a enaka nič, na primer pri Maclaurinovi vrsti. Tedaj ima potenčna vrsta preprostejšo obliko:

f(x)=n=0anxn=a0+a1x+a2x2+a3x3+.

Uporaba potenčnih vrst

Potenčne vrste se uporabljajo prvenstveno v analizi, pa tudi v kombinatoriki kot rodovne funkcije in elektrotehniki kot Z-transformacije. Tudi na splošno znani desetiški zapis celih števil se lahko gleda kot na potenčno vrsto, kjer je argument x določen kot 10. V teoriji števil je pojem p-adičnih števil v tesni zvezi s potenčnimi vrstami.

Zgledi potenčnih vrst

Elementarne funkcije

Vsak polinom se lahko razvije v potenčno vrsto okrog poljubne točke a, čeprav je točka največkrat kar 0. Polinom f(x)=x2+2x+3 se lahko na primer zapiše kot potenčno vrsto s središčem a = 0 kot:

f(x)=3+2x+1x2+0x3+0x4+

ali okrog središča a=1 kot:

f(x)=6+4(x1)+1(x1)2+0(x1)3+0(x1)4+

ali v resnici okrog poljubnega središča a. Na potenčne vrste se lahko gleda kot na »polinome neskončne stopnje«, čeprav potenčne vrste niso polinomi.

Geometrična vrsta:

11x=n=0xn=1+x+x2+x3+,|x|(,1],

je eden najpomembnejših zgledov potenčnih vrst. Enako je pomembna tudi eksponentna funkcija:

ex=n=0xnn!=1+x1!+x22!+x33!+,|x|(,).

Te potenčne vrste so tudi zgledi Taylorjevih vrst. Obstajajo potenčne vrste, ki niso Taylorjeve vrste nobene funkcije. Na primer:

n=0n!xn=1+1!x+2!x2+3!x3+,x0.

Negativne potence v potenčnih vrstah ne nastopajo. Vrsta 1+x1+x2+ ni potenčna vrsta, je pa Laurentova vrsta. Podobno ne nastopajo potence z ulomki kot je x1/2. Takšni primeri so Puiseuxove vrste. Koeficienti an ne smejo biti odvisni od spremenljivke x. Tako na primer vrsta:

sin(x)x+sin(2x)x2+sin(3x)x3+ ni potenčna vrsta.

Drugi zgledi znanih potenčnih vrst elementarnih funkcij so:

log(1+x)=n=1(1)n+1xnn=xx22+x33x44±,|x|(,1],
log(1x)=n=1xnn=[x+x22+x33+x44+],|x|(,1],
(1±x)1/2=1±12x1124x2±113246x311352468x4±,|x|(,1].
sinx=xx33!+x55!x77!+...+(1)nx2n+1(2n+1)!±...,|x|(,),
cosx=1x22!+x44!x66!+...+(1)nx2n(2n)!±...,|x|(,),
tg x=x+13x3+215x5+17315x7+...+22n(22n1)(2n)!Bnx2n1+...,|x|(,π2).

Neelementarne funkcije

S potenčnimi vrstami se lahko velikokrat lažje kot s Taylorjevimi vrstami razvije elementarne pa tudi neelementarne funkcije. Takšni zgledi so na primer eliptični integrali ali pa integral oblike:

exxdx,

ki ni elementaren. Funkcijo ex/x se razvije v potenčno vrsto:

exx=1x+1+x2!+x23!+x34!+.

Funkcija je v vsakem intervalu brez točke x = 0 enakomerno konvergentna in se jo lahko integrira po členih:

axexxdx=logxa+xa1!+x2a22!2+x3a33!3+,a[0,x].

Konvergenčni polmer

Potenčne vrste lahko konvergirajo za nekatere vrednosti spremenljivke x (vsaj za x = a) ali pa divergirajo za druge vrednosti. Vedno obstaja takšno število r, 0 ≤ r ≤ ∞, da bo vrsta za |xa| < r konvergirala in divergirala za |xa| > r. Število r (tudi označbi R ali ρ) se imenuje konvergenčni polmer potenčne vrste. V splošnem je določen kot:

r=lim infn|an|1n,

oziroma enakovredno (Cauchy-Hadamardova enačba):

r1=lim supn|an|1n

(glej največja in najmanjša limita). Če limita obstaja, se jo lahko izračuna kot:

r1=limn|an+1an|.

Glede konvergence potenčne vrste lahko nastopijo tri možnosti:

  • |xa|=r - v splošnem se ne da reči ali vrsta konvergira ali divergira. Abelov izrek trdi, da je vsota vrste zvezna v x, če vrsta konvergira v x.

Operacije s potenčnimi vrstami

Seštevanje in odštevanje

Kadar sta funkciji f in g razviti v potenčni vrsti okrog istega središča a, se lahko dobi vsoto ali razliko funkcij s seštevanjem ali odštevanjem po členih. Vsota funkcij, razvitih v potenčni vrsti:

f(x)=n=0an(xa)n
g(x)=n=0bn(xa)n,

je enaka:

f(x)±g(x)=n=0(an±bn)(xa)n

Množenje in deljenje

Podobno je produkt in kvocient dveh funkcij, razvitih kot zgoraj:

f(x)g(x)=[n=0an(xa)n][n=0bn(xa)n]=i=0j=0aibj(xa)i+j
f(x)g(x)=n=0[i=0naibni](xa)n.

Zaporedje mn:=i=0naibni je znano kot konvolucija zaporedja an in bn.

Za kvocient je:

f(x)g(x)=n=0an(xa)nn=0bn(xa)n=n=0dn(xa)n
f(x)=[n=0bn(xa)n][n=0dn(xa)n]

in se uporabi produkt z upoštevanjem koeficientov.

Odvajanje in integriranje

Kadar je funkcija podana kot potenčna vrsta, je zvezna, če konvergira, in odvedljiva v notranjosti te množice. Lahko se jo brez težav odvaja ali integrira po členih:

f(x)=n=1ann(xa)n1
f(x)dx=n=0an(xa)n+1n+1+C

Obe tako nastali vrsti imata enak konvergenčni polmer kot izvirna vrsta.

Zunanje povezave

Predloga:-

Predloga:Zaporedja in vrste

Predloga:Math-stub

Predloga:Normativna kontrola