Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil Predloga:Math in Predloga:Math je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način:
Najprej se izračuna aritmetična sredina števil Predloga:Math inPredloga:Math. Označi se jo z Predloga:Math. Nato se izračuna njuno geometrično sredino in se jo označi z Predloga:Math - to je kvadratni koren produkta Predloga:Math:
Nato se ta operacija iterira, tako da se namesto Predloga:Math vzame Predloga:Math, namesto Predloga:Math pa Predloga:Math. Na ta način sta določeni dve zaporedji Predloga:Math in Predloga:Math:
Ti dve zaporedji konvergirata k istemu številu, kar predstavlja aritmetično-geometrično sredino števil Predloga:Math in Predloga:Math. Označuje se jo z Predloga:Math, Predloga:Math in včasih Predloga:Math ali Predloga:Math.
To se lahko rabi za algoritemske namene v metodi AGM.
Zgled
Za izračun aritmetično-geometrične sredine števila Predloga:Math in Predloga:Math, se najprej izračuna njuno aritmetično in geometrično sredino:
Nato pa se iterira:
Prve štiri iteracije dajo naslednje vrednosti:
Predloga:Math Predloga:Math Predloga:Math 0 23 7 1 15 12,68857754044952… 2 13,84428877022476… 13,79596546482858… 3 13,82012711752667… 13,82010599666786… 4 13,82011655709727… 13,82011655709323…
Aritmetično-geometrična sredina števil 23 in 7 je skupna limita teh dveh zaporedij, kar je približno 13,82011655709.
Zgodovina
Prvi algoritem na podlagi tega para zaporedij se je pojavil v Legendrovem delu. Njegove značilnosti je naprej raziskoval Carl Friedrich Gauss.[1]
Značilnosti in uporaba
Geometrična sredina dveh pozitivnih števil ni nikoli večja od njune aritmetične sredine (glej neenakost aritmetičnih in geometričnih sredin). Zaradi tega je Predloga:Math naraščajajoče zaporedje, Predloga:Math padajoče in velja Predloga:Math. To sta strogi neenakosti, če je Predloga:Math.
Predloga:Math je tako število med geometrično in aritmetično sredino števil Predloga:Math in Predloga:Math, še posebej je med Predloga:Math in Predloga:Math.
Pri Predloga:Math velja Predloga:Math.
Za Predloga:Math obstaja integralska oblika:
kjer je Predloga:Math popolni eliptični integral 1. vrste:
Ker proces aritmetično-geometrične sredine konvergira tako hitro, prek te formule zagotavlja učinkovit način računanja eliptičnih integralov. V tehniki se na primer uporablja pri načrtovanju eliptičnih filtrov.[2]
V programu za simbolno računanje Maple je aritmetično-geometrična sredina določena z GaussAGM(a, b), v programu Mathematica pa z ArithmeticGeometricMean[a, b].
Sorodni koncepti
Obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena iz 2 je Gaussova konstanta:
Na podobni način se lahko izračuna geometrično-harmonična sredina z zaporedjema geometrične in harmonične sredine. Tudi aritmetično-harmonična sredina se lahko podobno definira, zavzame pa enake vrednosti kot geometrična sredina.
Modificirano aritmetično-geometrično sredino je vpeljal in definiral Semjon Adlaj na strani 1094 izvoda Notices of the AMS septembra 2012.[3] Izkazala se je za uporabno pri računanju popolnih eliptičnih integralov 2. vrste.
Glej tudi
Sklici
Viri
- Predloga:Citat
- Predloga:Citat prvič objavljeno v L'Enseignement Mathématique, t. 30 (1984), str. 275-330
- Predloga:Citat