Centralni moment

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak

μk=E[(XE[X])k]

kjer je

Pri slučajnih spremenljivkah, ki nimajo določene srednje vrednosti, centralni moment ni določljiv. Za zvezne univariantne verjetnostne porazdelitve s funkcijo gostote verjetnosti f(x), je moment za srednjo vrednost enak

μk=E[(XE[X])k]=+(xμ)kf(x)dx.

Za slučajne spremenljivke, ki nimajo srednje vrednosti (primer Caushyjeva porazdelitev), centralnega momenta ni možno določiti.

Za diskretno spremenljivko je odgovarjajoči obrazec enak

μk=i=0m(xiμk)kpx(xi)

kjer je

  • μ pričakovana vrednost (srednja vrednost)
  • f(x) verjetnostna porazdelitev.

Nekaj prvih centralnih momentov je tudi razumljivih in splošno uporabljanih

Lastnosti

  • n-ti centralni moment je invarianta za premik (translacijo)
μn(X+c)=μn(X).
  • Za vse n je centralni moment homogen stopnje n
μn(cX)=cnμn(X).
  • za vse n  ≤ 3
μn(X+Y)=μn(X)+μn(Y) za n3.

Moment glede na izhodišče

Včasih je bolj ugodno, da določamo moment glede na izhodišče in ne glede na srednjo vrednost. Splošna formula za pretvorbo n-tega momenta glede na izhodišče v moment glede na srednjo vrednost je

μn=j=0n(nj)(1)njμ'jμnj,

kjer je

  • μ srednja vrednost porazdelitve

Moment glede na izhodišče pa je podan z

μ'j=+xjf(x)dx.

Za primere, ko je n = 2, 3, 4 , ki so najbolj zanimivi, ker so povezani z varianco, koeficientom simetrije in sploščenostjo dobimo:

μ2=μ'2μ2
μ3=μ'33μμ'2+2μ3
μ4=μ'44μμ'3+6μ2μ'23μ4..

Glej tudi

fr:Moment (mathématiques)#Moment centré