Matrika vrtenja

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru. Enostaven primer je matrika, ki zavrti točke v xy ravnini Kartezičnega koordinatnega sistema v nasprotni smeri od gibanja urinih kazalcev za kot θ okoli izhodišča koordinatnega sistema, ki jo lahko zapišemo v obliki

R=[cosθsinθsinθcosθ].

Rotacijske matrike so vedno kvadratne, njeni elementi pa so realna števila. Matrike vrtenja so ortogonalne matrike, ki imajo determinanto enako 1. Zanje torej velja

RT=R1,detR=1.

Množica matrik vrtenja tvori grupo, ki jo poznamo kot rotacijsko grupo ali specialno ortogonalno grupo.

Matrike vrtenja označujemo z R (matrika rotacije).

Vrtenje v dvorazsežnem prostoru

Vrtenje vektorja v smeri gibanja urinih kazalcev za kot θ. Vektor je najprej usmerjen vzdolž osi x.
Vrtenje vektorja za kot θ v sistemu z nestandardno usmeritvijo koordinatnih osi.

V dveh razsežnostih ima matrika vrtenja obliko

R(θ)=[cosθsinθsinθcosθ].

Ta matrika zavrti stolpični vektor v skladu z

[xy]=[cosθsinθsinθcosθ][xy].

Tako dobimo nove koordinate (x,y) za točko (x,y)

x=xcosθysinθ,
y=xsinθ+ycosθ.

Smer vrtenja vektorja je mišljena v nasprotni smeri od gibanja urinih kazalcev, če je θ pozitiven, in v smeri gibanja urinih kazalcev, če je θ negativen.

R(θ)=[cosθsinθsinθcosθ].

Pogosta vrtenja

Pogosto se uporabljajo vrtenja za 90° in 180°:

R(90)=[0110] (vrtenje za 90° v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev)
R(180)=[1001] (vrtenje za 180° v katerikoli smeri – polovični obrat)
R(270)=[0110] (vrtenje za 90° v smeri gibanja urinih kazalcev)

Vrtenje vektorja v nestandardnem sistemu koordinatnih osi (glej sliko) se uporablja v dvorazsežni računalniški grafiki, kjer je izhodišče koordinatnega sistema v zgornjem levem kotu zaslona, pri tem pa y-os poteka navzdol po zaslonu računalnika.

Vrtenje v trirazsežnem prostoru

Osnovna vrtenja

Vrtenja okoli koordinatnih osi x,y,z v trirazsežnem desno orientiranem prostoru dajejo naslednje matrike

Rx(θ)=[1000cosθsinθ0sinθcosθ]Ry(θ)=[cosθ0sinθ010sinθ0cosθ]Rz(θ)=[cosθsinθ0sinθcosθ0001]..

Posplošitev vrtenja

Poljubno vrtenje dobimo s pomočjo množenja matrik

Lastnosti matrik vrtenja

V trirazsežnem prostoru, kjer je a os vrtenja in θ je kot vrtenja, Ra,θ3

{1,elimiθ}={1, cos(θ)+isin(θ), cos(θ)isin(θ)},
  • sled matrike Ra,θ  je enaka 1+2cos(θ) kar je enako vsoti njenih lastnih vrednosti.

kjer je

Zgledi

Matrika

Q=[0110]

odgovarja vrtenju za 90° v ravnini

Transponirana matrika matrike 2×2

M=[0.9360.3520.3520.936]

je sama sebi obratna, ker pa je njena determinanta −1, to ni matrika vrtenja, je pa matrika, ki daje zrcaljenje preko premice 11y=2x

Rotacijska matrika 3×3

Q=[1000321201232]

odgovarja vrtenju za −30° okoli x osi Rotacijska matrika 3×3

Q=[0.360.480.80.80.6000.480.640.60]

odgovarja vrtenju za okoli -74° okoli osi (−13,23,23) Permutacijska matrika 3×3

P=[001100010]

je matrika vrtenja, kot je tudi vsaka soda permutacija Naslednja matrika 3×3

M=[341537926]

ima determinanto +1, toda njena transponirana ni sebi obrnjena, kar pomeni, da ni matrika vrtenja Matrika 4×3

M=[0.50.10.70.10.50.50.70.50.50.50.70.1]

ni kvadratna in tako ne more biti matrika vrtenja Matrika 4×4

Q=[1000010000100001]

predstavlja izoklinsko vrtenje, Matrika 5×5

Q=[0100010000001000001000001]

je matrika vrtenja, ker zavrti vektorje v ravnini prvih dveh koordinatnih osi za 90° in zavrti vektorje v ravnini drugih dveh osi za 180°, pri tem pa pusti zadnjo os nespremenjeno

Zunanje povezave