Mala in velika polos

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Velika (a) in mala polos (b) elipse

V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Velika polos je ena polovica večje osi, in torej teče od središča, skozi gorišče in do roba. Mala polos elipse ali hiperbola je daljica, ki je pravokotna na veliko polos in ima en konec na središču stožnice. Za posebni primer, krog, sta obe polosi enako dolgi, to je polmer kroga.

Dolžina velike polosi Predloga:Mvar elipse je povezana z dolžino male polosi Predloga:Mvar, ekscentičnostjo Predloga:Mvar in pol-latus rectum , kot sledi:

b=a1e2,=a(1e2),a=b2.

Velika polos hiperbole je, odvisno od dogovora, plus ali minus ene polovice razdalje med obema vejama. Torej je to razdalja od središča do enega od temen hiperbole.

Parabola se lahko izrazi kot limito sekvence elips, kjer je eno gorišče stalno, drugo pa se lahko odmika v eno smer, a ohrani stalen. Torej Predloga:Mvar in Predloga:Mvar silita k neskončnosti, Predloga:Mvar hitreje kot Predloga:Mvar.

Velika in mala os sta osi simetrije krivulje: v elipse je mala os krajša; v hiperboli je takšna, ki krivulje ne seka.

Elipsa

Enačba za elipso je:

(xh)2a2+(yk)2b2=1.

Kjer je (h,k) središče elipse v kartezičnih koordinatah, v katerih je določena točka podana z (x,y).

Velika polos je srednja vrednost maksimalne in minimalne razdalje rmax in rmin elipse od gorišča — torej razdalji od gorišča do končnih točk na nasprotnih smereh.Predloga:Cn  V astronomiji se te ekstremne točke imenujejo apside.[1]

a=rmax+rmin2.

Mala polos elipse je geometrična sredina teh razdalj:

b=rmaxrmin.

Ekscentričnost elipse je definirana z

e=1b2a2 so rmin=a(1e),rmax=a(1+e).

Sedaj oblikujmo enačbo v polarnih koordinatah z enim goriščem na izhodišču ter drugim na smeri (θ=π),

r(1+ecosθ)=.

Srednja vrednost od r=/(1e) in r=/(1+e) za θ=π in θ=0 je

a=1e2.

V elipsi je velika polos geometrična sredina razdalje od središča do kateregakoli izmed gorišč in razdalje od središča do ene izmed direktriks.

Mala polos elipse teče od središča elipse (točka na sredini črte med goriščema) do roba elipse. Mala polos je polovica male osi. Mala os je najdaljša daljica, ki je pravokotna na veliko polos, ki povezuje nasprotna pola elipse.

Mala polos Predloga:Mvar je z veliko polosjo Predloga:Mvar, ekscentričnostjo Predloga:Mvar in pol-latus rectum povezana tako:

b=a1e2a=b2.

Parabola se lahko izrazi kot limito serije elips, kjer je eno gorišče stalno, drugo pa se lahko odmika v eno smer, a ohrani stalen. Torej Predloga:Mvar in Predloga:Mvar silita k neskončnosti, Predloga:Mvar hitreje kot Predloga:Mvar.

Dolžina male polosi se lahko odkrije tudi z uporabo formule,[2]

2b=(p+q)2f2

kjer je Predloga:Mvar razdalja med goriščema, Predloga:Mvar in Predloga:Mvar pa sta razdalji od vsakega gorišča do katerekoli točke v elipsi.

Hiperbola

Velika polos hiperbole je, odvisno od dogovora, plus ali minus ena polovica razdalje med obema temenoma; če je to Predloga:Mvar v smeri x, potem je enačba:

(xh)2a2(yk)2b2=1.

Mala in velika polos sta skozi ekscentričnost povezani, kot sledi:

b=ae21.[3]

V hiperboli je lahko Predloga:Mvar tudi večji od Predloga:Mvar. [1]

Astronomija

Orbitalna perioda

V astrodinamiki je orbitalna perioda Predloga:Mvar malega telesa, ki kroži okoli središčnega telesa v krožni ali eliptični orbiti enaka:[1]

T=2πa3μ

kjer:

Predloga:Mvar je dolžina velike polosi orbite
μ je standardni gravitacijski parameter središčnega telesa

Velja omeniti, da je za vse elipse z enako veliko polosjo orbitalna perioda enaka, ne glede na njihovo ekscentričnost.

Specifična vrtilna količina Predloga:Mvar malega telesa, ki kroži okoli središčnega telesa v krožni ali eliptični orbiti je:[1]

h=aμ(1e2)

kjer:

Predloga:Mvar in μ sta definirana zgoraj
Predloga:Mvar je ekscentričnost orbite

V astronomiji je velika polos eden izmed najpomembnejših orbitalnih elementov tirnice, skupaj z orbitalno periodo. Za telesa v Osončju je velika polos povezana s periodo po Keplerjevem tretjem zakonu (originalno empirično izpeljanem),[1]

T2a3

kjer je Predloga:Mvar perioda in Predloga:Mvar je velika polos. Izkaže se, da je izrek le poenostavitev splošnega problema dveh teles, kot je to določil Newton:[1]

T2=4π2G(M+m)a3

kjer je Predloga:Mvar gravitacijska konstanta, Predloga:Mvar je masa središčnega telesa in Predloga:Mvar je masa krožečega telesa. Po navadi je masa središčnega telesa tolikokrat večja od manjšega, da Predloga:Mvar zanemarimo. Če uporabimo ta sklep in običajne astronomske enote, odkrijemo zakon, ki ga je prej že empirično odkril Kepler.

Pot krožečega telesa okoli baricentra in njegova pot, relativna na primarno gorišče, sta elipsi.[1] Velika polos se v astronomiji pogosto definira kot razdalja med obema telesoma, saj je navadno razmerje mas primarnega proti sekundarnemu telesu zelo veliko (Mm); iz tega sledi, da se orbitalni parametri pogosto podajajo v heliocentričnih koordinatah. Razlika med primocentričnimi in "absolutnimi" orbitami se lahko najbolje ilustrira s sistemom Zemlja-Luna. Masno razmerje je v tem primeru Predloga:Val. Karakteristična razdalja Zemlja-Luna, velika polos geocentrične lunarne orbite, je 384.400 km. (Ob podatku ekscentričnosti lunine orbite e = 0,0549 dobimo za malo polos dolžino 383.800 km. Torej je Lunina orbita skoraj krožna.) Baricentrična lunarna orbita pa ima za razliko od prve, veliko polos enako 379.730 km zaradi obratne orbite Zemlje se odšteje razlika 4.670 km. Lunina povprečna baricentrična orbitalna hitrost je 1,010 km/s, medtem ko je Zemljina enaka 0,012 km/s. Seštevek obeh hitrosti nam poda povprečno lunino orbitalno hitrost 1,022 km/s; enaka vrednost se lahko dobi tudi z upoštevanjem le geocentrične vrednosti velike polosi.

Povprečna razdalja

Pogosto se reče, da velika polos ni "povprečna" razdalja med primarnim goriščem elipse in krožečim telesom. To pa ni popolnoma pravilno, saj je to odvisno od tega, kaj mislimo, da je povprečno.

  • povprečje nad ekscentrično anomalijo seveda sledi v veliko polos.
  • povprečje nad pravo anomalijo (pravi orbitalni kot, merjen od gorišča) vodi v malo polos b=a1e2.
  • povprečje nad srednjo anomalijo (delež orbitalne periode, ki je minila od pericentra, izražena kot kot), končno, poda časovno-povprečni a(1+e22).

Časovno-povprečna vrednost recipročne vrednosti polmera r1 je a1.

Energija; izračun velike polosi iz položajnih vektorjev

V astrodinamiki se lahko velika polos Predloga:Mvar izračuna iz orbitalnih položajnih vektorjev:

a=μ2ε

za eliptično orbito ali, odvisno od dogovora, je

a=μ2ε

za hiperbolično tirnico

in

ε=v22μ|𝐫|

(specifična orbitalna energija)

in

μ=GM

(standardni gravitacijski parameter), kjer:

Omenimo še, da za dano vrednost mase, sta specifična energija in velika polos vedno enaki, ne glede na ekscentričnost ali na razmerje mas. Obratno, za podano skupno maso in veliko polos, je skupna specifična orbitalna energija vedno enaka. Ta izjava bo vedno držala, ne glede na katerekoli pogoje.

Velike in male polosi planetov

Ime Eksentričnost Velika polos a (AU)| Mala polos b (AU) razlika (%) Perihelij (AU) Afelij (AU) razlika (%)
Merkur 0,206 0,38700 0,37870 2,2 0,307 0,467 52
Venera 0,007 0,72300 0,72298 0,002 0,718 0,728 1,4
Zemlja 0,017 1,00000 0,99986 0,014 0,983 1,017 3,5
Mars 0,093 1,52400 1,51740 0,44 1,382 1,666 21
Jupiter 0,049 5,20440 5,19820 0,12 4,950 5,459 10
Saturn 0,057 9,58260 9,56730 0,16 9,041 10,124 12
Uran 0,046 19,21840 19,19770 0,11 18,330 20,110 9,7
Neptun 0,010 30,11000 30,10870 0,004 29,820 30,400 1,9

Glej tudi

Viri

Predloga:Sklici

Zunanje povezave