Morfizem

Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur

Definicija

Kategorije sestavljata dva razreda. Prvi razred so objekti, drugi pa morfizmi.

Nad vsakim morfizmom sta definirani dve operaciji: domena funkcije (izvor) in kodomena (cilj). Kadar ima morfizem $f$ domeno $X$ in kodomeno $Y$ , lahko zapišemo $f : X \to Y$ . S puščico smo označili smer od domene do kodomene.

Za vsake tri objekte $X, Y, Z$ med njimi obstoja binarna operacija tako, da velja

h o m (X, Y) \times h o m (Y, Z) \to h o m (X, Z)

. Imenuje se kompozitum. Kompozituma

f : X \to Y

in

g : Y \to Z

zapišemo kot

$g \circ f$ . Kompozitum morfizmov pogosto opišemo s pomočjo komutativnega diagrama.

Morfizem zadošča dvema aksiomoma.

identičnost: Za vsak objekt $X$ obstoja takšen morfizem $i d_{X} : X \to X$ (imenujemo ga morfizem identitete) tako, da za vsaki morfizem $f : A \to B$ velja $i d_{B} \circ f = f = f \circ i d_{A}$ .
asociativnost: $h \circ (g \circ f) = (h \circ g) \circ f$ .

Kadar je $C$ konkretna kategorija je morfizem identitete identična funkcija in kompozitum je običajni kompozitum funkcij.

Zgledi

v konkretnih kategorijah, ki jih proučuje univerzalna algebra, se morfizmi imenujejo homomorfizmi.
v kategoriji topoloških prostorov so morfizmi zvezne funkcije, izomorfizem pa se imenuje homeomorfizem.
v kategoriji gladkih mnogoterosti so morfizmi gladke funkcije, izomorfizmi pa se imenujejo difeomorfizmi.
v kategoriji malih kategorij se funktor obravnava kot morfizem
v kategoriji funktorjev se morfizmi obravnavajo kot naravne transformacije.

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Normativna kontrola

Morfizem

Vsebina

Definicija

Zgledi

Glej tudi

Zunanje povezave

Navigacijski meni

Morfizem

Definicija

Zgledi

Glej tudi

Zunanje povezave

Navigacijski meni

Iskanje