Iskalni zadetki

...m [[vektorsko polje|vektorskega polja]]. Potencial se veliko uporablja v [[fizika|fiziki]]. == Matematična definicija == ...

=== Matematična logika === == Fizika == ...

...a|sfere]] ali [[torus]]a. Mnogoterosti so v [[matematika|matematiki]] in [[fizika|fiziki]] pomembni objekti, saj omogočajo izražanje in razumevanje zapletene ...o [[gladka mnogoterost|gladke mnogoterosti]], na katerih je moč izvajati [[matematična analiza|analizo]], [[simplektična geometrija|simplektične]] [[simplektična ...

...je najpreprostejše [[gibanje]], pri katerem se [[togo telo|togo]] [[telo (fizika)|telo]] giblje po [[premica|premici]]. Rečemo lahko tudi, da je [[tir]] tel ...smerjo gibanja, lahko premo gibanje [[matematika|matematično]] opišemo s [[matematična funkcija|funkcijo]]: ...

...lentnih oblik razmerja, vključno s [[Krožna frekvenca|krožno frekvenco]] {{Matematična formula|''ω''}}:<math display="block">E = \hbar \omega</math>Relacija upošt ...Matematična formula|''y''}} in [[Valovno število|kotno valovno število]] {{Matematična formula|''k''}}). Vse te količine so povezane tako: ...

...o [[gibanje]] [[telo (fizika)|telesa]], pri katerem opiše [[tir]] telesa [[matematična krivulja|krivuljo]] v [[prostor]]u. Zgledi za krivo gibanje so denimo [[kro ...

Za zgled si poglejmo preprost [[fizika]]lni problem: [[telo (fizika)|telo]], ki se neenakomerno [[gibanje|giblje]]. V infinitezimalno majhnem č == Matematična formulacija == ...

kjer so <math>\theta_{i}</math> [[matematična konstanta|konstante]]. Splošno rešitev daje [[determinanta]] [[neskončnost| Hillova enačba se uporablja tudi v [[fizika|fiziki]] in je zelo splošna, saj se na člene z <math>\theta_{i}</math> lahk ...

[[Kategorija:Matematična fizika]] ...

...ga]] [[telo|telesa]], pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih [[matematična krivulja|krivuljah]], tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego. ...

[[slika:Gaussian beam w40mm lambda30mm.png|thumb|right|220px|[[jakost (fizika)|Jakost]] Gaussovega snopa okrog [[gorišče|gorišča]] 'v časovnem intervalu' == Matematična oblika == ...

* <math>A\, </math> [[realno število]] ([[matematična konstanta|konstanta]]) ...ehanika|klasični mehaniki]], ker se po Cotesovih spiralah gibljejo [[telo (fizika)|telesa]] v polju sil, ki padajo obratno sorazmerno s tretjo potenco oddalj ...

...taja veliko sumacijskih metod, ki jih obravnava članek o [[regularizacija (fizika)|regularizaciji]]. Pri raziskovanju divergentnih vrst kot področju [[matematična analiza|matematične analize]] se največ posveča eksplicitnih in naravnim te ...

...e]]m preteče [[točkasto telo]], predstavlja v prostor-času štirirazsežno [[matematična krivulja|krivuljo]], ki jo imenujemo [[svetovnica]] in je posplošitev pojma Privzema se, da so [[fizika]]lni [[fizikalni zakon|zakoni]] [[invariantnost|invariantni]] na Lorentzevo ...

...iz [[teorija števil|teorije števil]].}}) je v [[matematika|matematiki]] [[matematična funkcija|funkcija]] dveh [[spremenljivka|spremenljivk]], po navadi [[celo š Uporablja se na mnogih matematičnih in [[fizika]]lnih področjih. V [[linearna algebra|linearni algebri]] se lahko na primer ...

...tematiki]] posebna značilnost nekaterih [[komutativnost|nekomutativnih]] [[matematična operacija|matematičnih operacij]]. Zamenjava lege [[dvočlena operacija|dveh V [[matematična fizika|matematični fiziki]], kjer je [[simetrija]] osrednjega pomena, se te operac ...

Pogosteje se to dogaja v [[statistika|statistiki]] in [[matematična analiza|analizi]]. Vse je močno povezano z [[meritev|merjenjem]]. V [[mehanika|mehaniki]] imamo primer z <math>n \,</math> [[telo (fizika)|telesi]] na [[vzvod]]u na mestih <math>x_1, \cdots, x_n \,</math>. Vzvod j ...

...jeva odkritja po mili volji. L'Hôpital je leta 1696 izdal prvo knjigo iz [[matematična analiza|analize]], kjer je večino odkril in razdelal že Bernoulli, kamor sp ...emica|premici]]. Mislil je, da je glede tega krožnica sploh najugodnejša [[matematična krivulja|krivulja]]. S svojo zmoto je usmeril pozornost k najugodnejši kriv ...

Tenzorji so pomembni v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]]. Na področju difuzijskega tenzorskega slika == Matematična definicija == ...

Bil je tudi utemeljitelj [[matematična fizika|matematične]] [[fizika|fizike]]. Proučeval je tok [[tekočina|tekočin]] in je leta [[1738]] odkril ...