Racionalna vrsta zeta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(s) ali Hurvitzevo funkcijo ζ(s, q). Posebej je za dano realno število x racionalna vrsta ζ dana kot:

x=n=2qnζ(n,m),

kjer je qn racionalno število, vrednost m je fiksna, ζ(s,m) pa je Hurwitzeva funkcija ζ. Ni težko pokazati, da se na ta način lahko predstavi vsako realno število x.

Elementarne vrste

Za celo število m>1  je:

x=n=2qn[ζ(n)k=1m1kn].

Za m=2 ima več zanimivih števil preproste izraze kot racionalne vrste ζ:

1=n=2[ζ(n)1]

in:

1γ=n=21n[ζ(n)1]=0,422784335098, Predloga:OEIS,

kjer je γ Euler-Mascheronijeva konstanta. Vrsta:

ln2=n=11n[ζ(2n)1]

sledi iz vsote Gauss-Kuzminove porazdelitve. Obstajata tudi vrsti za število π:

lnπ=n=22(3/2)n3n[ζ(n)1]

in:

1330π8=n=1142n[ζ(2n)1],

ki je pomembna zaradi hitre konvergence. Zadnja vrsta sledi iz splošne enakosti:

n=1(1)nt2n[ζ(2n)1]=t21+t2+1πt2πte2πt1,

ki sledi iz rodovne funkcije za Bernoullijeva števila Bn:

xex1=n=0Bntnn!.

Adamchik in Srivastava sta podala podobno vrsto:[1]

n=1t2nnζ(2n)=ln(πtsin(πt)).

Vrste povezane s funkcijo poligama

Iz Taylorjeve vste za funkcijo poligama v točki z=1 se lahko ipelje več dodatnih povezanih izrazov. Taylorejeva vrsta v tej točki je:

ψ(m)(z+1)=k=0(1)m+k+1(m+k)!ζ(m+k+1)zkk!.

Vrsta konvergira za |z|<1. Posebni primer je:

n=2tn[ζ(n)1]=t[γ+ψ(1t)t1t],(|t|<2).

Tukaj je ψ funkcija digama, ψ(m) pa je funkcija poligama. Lahko se izpelje več vrst z binomskimi koeficienti:

k=0(k+ν+1k)[ζ(k+ν+2)1]=ζ(ν+2),

kjer je ν kompleksno število. Izraz sledi iz razvoja v vrsto Hurwitzeve ζ:

ζ(s,x+y)=k=0(s+k1s1)(y)kζ(s+k,x)

v točki y=1. Podobne vrste se lahko izpeljejo s preprosto algebro:

k=0(k+ν+1k+1)[ζ(k+ν+2)1]=1

in alternirajoče vrste:

k=0(1)k(k+ν+1k+1)[ζ(k+ν+2)1]=2(ν+1),
k=0(1)k(k+ν+1k+2)[ζ(k+ν+2)1]=ν[ζ(ν+1)1]2ν,
k=0(1)k(k+ν+1k)[ζ(k+ν+2)1]=ζ(ν+2)12(ν+2).

Za celo število n0 se lahko vrsta:

Sn=k=0(k+nk)[ζ(k+n+2)1]

zapiše kot končna vsota:

Sn=(1)n[1+k=1nζ(k+1)].

Izraz sledi iz preproste rekurzivne enačbe Sn+Sn+1=ζ(n+2).

Naslednja vrsta:

Tn=k=0(k+n1k)[ζ(k+n+2)1]

se lahko za celo število n1 zapiše kot:

Tn=(1)n+1[n+1ζ(2)+k=1n1(1)k(nk)ζ(k+1)].

Izraz sledi iz enakosti Tn+Tn+1=Sn. Ta proces se lahko uporabi rekurzivno za končno vsoto splošnih izrazov oblike:

k=0(k+nmk)[ζ(k+n+2)1],(m+).

Polcele potenčne vrste

Podobne vrste se lahko razvijejo z raziskovanjem Hurwitzeve funkcije ζ za polcela števila. Tako je na primer vrsta:

k=0ζ(k+n+2)12k(n+k+1n+1)=(2n+21)ζ(n+2)1.

Izrazi v obliki p-vrst (hiperharmoničnih vrst)

Adamchik in Srivastava sta podala vrsti:[1]

n=2nm[ζ(n)1]=+k=1mk!S(m+1,k+1)ζ(k+1) ,

in:

n=2(1)nnm[ζ(n)1]=1+12m+1m+1Bm+1k=1m(1)kk!S(m+1,k+1)ζ(k+1),

kjer so Bk Bernoullijeva števila, S(m,k) pa Stirlingova števila 2. vrste.

Druge vrste

Drugi konstanti s pomembnima racionalnima vrstama ζ sta na primer:

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend